Forum VSE

Red. prof. dr. Sebastjan Kristovič:[i] "Šola in vrtec sta samo podaljšek domače vzgoje. Otroci potrebujejo urejeno družinsko okolje, ljubeče in navzoče starše ter meje in zahteve. Staršem bi želel sporočiti, naj se ne bojijo. Otroci potrebujejo ob sebi pogumne in odločne starše, da bodo tudi sami lahko odrasli v pogumne in odločne posameznike, kajti samo ti lahko spremenijo svet na bolje."[/i] (Vir: 15)
 

Red. prof. dr. Sebastjan Kristovič: [i]"Spoštljivi odnosi, vztrajnost, delovne navade in disciplina so najpomembnejše življenjske veščine za uspeh na kateremkoli področju. Lahko si super talentiran, nadpovprečno inteligenten, ampak če nimaš delovnih navad in vztrajnosti, bo talent ostal neizkoriščen.
Človek je srečen in zadovoljen šele takrat, ko najde svoj življenjski smisel in poslanstvo, ki ga uresničuje. Prav to so naši potenciali, ki jih udejanjamo in razvijamo vse življenje. Zaradi tega je tako zelo pomembno, kako vzgajamo in izobražujemo naše otroke."[/i] (Vir: 15)
 

Red. prof. dr. Sebastjan Kristovič: [i]"Že na začetku šolanja bi se morali vprašati, ne samo kakšne bodo ocene in koliko bo točk, ampak kakšen bo ta otrok kot človek, ko bo končal izobraževanje.
Množice uredb in direktiv so šolam in vrtcem sistemsko odvzele strokovno avtonomijo, integriteto in pedagoško dostojanstvo. Kaže, da si bodo šole in vrtce to avtonomijo morale priboriti same nazaj."[/i] (Vir: 15)
 

Red. prof. dr. Sebastjan Kristovič: [i]"Na šolah za starše nenehno ponavljam zlato pravilo, ki je že kar malo ponarodelo: vse za njih, a nič namesto njih." [/i](Vir: 15)
 

Red. prof. dr. Sebastjan Kristovič: [i]"Drugo problematično področje je množica obšolskih dejavnosti, v katere se jih prezgodaj in pretirano usmerja. Za mnoge otroke je to veliko odnosno, psihično in predvsem čustveno breme, ki po navadi izbruhne šele v najstniških letih, ko imajo vsega dovolj in se na vedenjski ter funkcionalni ravni zelo jasno kažeta njihova iztrošenost in naveličanost."[/i] (Vir: 15)
 

Red. prof. dr. Sebastjan Kristovič: [i]"Z zasloni na različne načine že v predšolskem obdobju uničujemo otrokove možgane, kognitivne sposobnosti, domišljijo in ustvarjalnost. Na to ne vplivajo samo neprimerne vsebine, ki jih umetno postarajo in oropajo otroškosti, ampak tudi izpostavljenost zaslonom sama po sebi. Vse raziskave kažejo tudi na negativen vpliv na duševno zdravje."[/i] (Vir: 15)
 

Red. prof. dr. Sebastjan Kristovič:[i] "V vzgoji in izobraževanju sta dve temeljni področji, ki sta v zadnjih letih pri otrocih v izrednem upadu, to sta samostojnost in odgovornost. Mnogi starši so se ujeli v past navidezne ljubezni, nekateri to poimenujejo opičja ljubezen, »vse za otroka«, katere posledica je izrazita nesamostojnost.
Starši, ki posredujejo pri vsaki otrokovi tegobi ali pa posegajo v delovanje šole ali vrtca, prav tako zatirajo razvoj osebne odgovornosti otroka." [/i](Vir: 15)
 

Red. prof. dr. Sebastjan Kristovič: [i]"Denimo domača naloga je skrb otroka in ne staršev. Živimo v zanimivem paradoksu, starši delajo ogromno stvari z otrokom in tudi namesto njega, po drugi strani pa pričakujejo, da bo nadpovprečno inteligenten, uspešen v šoli, na različnih dejavnostih, samostojen, vztrajen ipd. V glavnem pa je ta nadpovprečnost zgolj iluzorna in zelo enostranska."[/i] (Vir: 15)
 

Red. prof. dr. Sebastjan Kristovič: [i]"»Potrebna bi bila celovita in trajna prenova celotnega vzgojno-izobraževalnega sistema.«[/i]
In o tem, kako se tega lotiti: [i]»Glavni odgovor in konkretne rešitve ponuja celostni oziroma holistični pristop, ki ga Unesco in evropska komisija promovirata in predlagata že desetletja."[/i] (Vir: 15)
 

Mojca Skrinjar:[i] "Naše šole, od osnovne do fakultet, poučujejo na zastarel način. Piflanje. In tu imajo ženske več »zicledra«. Zato imajo boljši učni uspeh. Ta pa edini odloča o vpisu na fakultete, žal. In to je treba nujno spremeniti, vpisne pogoje, uvesti bolj kreativne sprejemne izpite in načine poučevanja.
In ne nazadnje ob kolikor toliko pridnem zbiranju točk lahko učitelji sčasoma priplezajo do evropsko primerljive plače, toda začetniška plača ni prav nič motivirajoča."[/i] (Vir: 19)
 

Mojca Skrinjar: [i]"Zabetonirani normativi, zabetoniran tedenski urnik, zabetonirane skupine, šola živi v maniri Marije Terezije (vsa čast ji za tedanji čas!), svet pa zahteva ustvarjalni um."[/i] (Vir: 19)
 

Mojca Skrinjar: [i]"Neustrezen izobraževalni program na fakultetah, ki izobražujejo učitelje, je prav tako vzrok za pomanjkanje učiteljev."[/i] (Vir: 19)
 

Mojca Skrinjar: [i]"Na piedestalu so nekakšne pravice, učitelji se spopadajo s permisivno vzgojenimi otroki, z glasnimi starši, ki preštudirajo množico ciljev v učnih načrtih, vsako črko v prepodrobnih pravilih in glasno zahtevajo le pravice svojih otrok, ne oziraje se na pravice drugih, potem ko so pokleknili pri vzgoji doma. Ni mogoče slediti vsem željam v skupini, če hočete, da vse funkcionira."[/i] (Vir: 19)
 

Mojca Skrinjar: [i]"Za pomanjkanje učiteljev je več vzrokov. Eden pomembnejših je ta, da so pri svojem delu prepuščeni samim sebi, ko naletijo na problem, šibki ravnatelji jim ne pomagajo."[/i] (Vir: 19)
 

[i]"Poudarila je (op. Mojca Skrinjar), da je dandanes pomembno otroke naučiti postavljati prava vprašanja in pravilno uporabljati moderna informacijska orodja, šole pa bi morale pospešeno uvajati najmodernejše metode pouka skupaj s konservativno vzgojo za odgovornost in spoštovanje."[/i] (Vir: 19)
 
 

[i]"Mislim, da delamo odgovorno, se trudimo in nam še uspeva.
Če pa razmišljam o stanju, o katerem sva govorila, in o prihodnosti šolstva na Slovenskem, bi včasih gotovo rekel: »Hvala. Dovolj je.«"[/i] (Vir: 18)
 

[i]"Šola je podvržena izredno veliko različnim inšpekcijskim nadzorom.
Sprejemamo sanitarne inšpektorje, varnostne, šolsko inšpekcijo, ki se lahko pojavi že na podlagi anonimne pritožbe, kar gotovo ni ustrezno.
Šolski prostor ureja ogromno različnih členov posameznih zakonov. Za nas ne veljajo samo zakon o osnovni šoli, o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, pravilnik o preverjanja in ocenjevanju znanja, ampak smo zavezani množici zakonov in drugih predpisov. Nekateri so manj potrebni, nekateri pa povsem nepotrebni in nam samo nalagajo dodatno delo."[/i] (Vir: 18)
 

[i]"Pri nas je povprečna ocena šole 4,3, torej učenci izredno dobro znajo.
Je to res odraz pravega znanja?"[/i] (Vir: 18)
 

[i]"Vedno manj si jih želi stopiti pred učence.
Gotovo je vzrok v pomanjkanju kadra, želja po poštenem plačilu za opravljeno delo, še posebej ob primerjavi stopnje izobrazbe.
Samo primerjajmo, koliko matematikov je odšlo v službo v zasebna podjetja, gospodarske družbe, zavarovalnice, kjer zelo cenijo njihovo znanje.
Toda pri mnogih učiteljih ni v ospredju samo plača, saj dojemajo svoje delo kot poslanstvo, preprosto - radi opravljajo ta poklic. Predani so, zavzeti, odgovorni, vendar bi zato pričakovali določeno spoštovanje, ustrezen pomen v družbi, primerno komunikacijo in upoštevanje njihovega strokovnega dela.
Žal pa danes marsikdo neupravičeno posega v avtonomijo učiteljevega dela, v načine poučevanja, v ocenjevanje. In nekateri starši pri tem izvajajo tudi pritisk z grožnjami z odvetniki, mediji, z inšpekcijami.
Za mlade učitelje to ni spodbudno okolje, v katerem bi želeli vztrajati, zato poiščejo drugačno karierno pot." [/i](Vir: 18)
 

[i]"Učitelj je bil nekoč spoštovan, zaželen poklic."[/i] (Vir: 18)
 

[i]"Ko sem znancu zaupal višino svoje neto plače, je rekel, da upa, da bom dal odpoved in si čim prej našel drugo službo. Toda naš imperativ je odnos do otrok; odgovornost in skrb zanje, zato vztrajamo." [/i](Vir: 18)
 

[i]"Plača začetnika je ok. 1600 evrov bruto oz. 1115 evrov neto."[/i] (Vir: 18)
 

[i]"Ko govorimo o osnovnošolskih učiteljih, gre dejansko predvsem za učiteljice, moških je malo. Zgolj 12 odstotkov."[/i] (Vir: 18)
1. Dobršen del tega odstotka so učitelji športa, "računalničarji", "tehnični pouk".
 

[i]"V preteklem šolskem letu je bilo število učiteljev v osnovnih šolah po Sloveniji okoli 18.600, kar je tisoč manj kot leto prej."[/i] (Vir: 18)
 

[i]"Od ustanovitve iniciative Kakšno šolo hočemo (soustanoviteljica je Jožica Frigelj) je bilo že deset ministrov. Vsakemu so prinesli učiteljski manifest v 12 točkah. Vsi ministri so prikimali, ga pohvalili in nič naredili." [/i](Vir: 11)