Forum VSE

"Ja res je, po približno 1000 prehojenih kilometrih dobiš »pohodniške noge«, kar pomeni, da se ti od takrat naprej noge lahko regenerirajo v eni sami noči, naslednji dan si ponovno pripravljen prehoditi isto dolžino ali pa celo še več. Izgubiš občutek utrujenosti in lahko samo greš iz dneva v dan. Res neverjetno. So pa kljub temu zaradi takšnih naporov prisotne poškodbe od samega začetka pa vse do konca." (Vir: 18)
 

"Pol leta, šest mesecev hoje, medvedi na poti, kače klopotače, miši v zavetiščih, dež, dež voda, led, mokrota, led, boleče mišice, raztrgani, mokri čevlji, mokra oblačila, kdaj tudi lakota in žeja ... Kaj je pri tem lepega?
Od vseh teh naštetih stvari bi normalen človek rekel, da ni nič lepega, pa je. In sicer, da je to del poti. Če te vsak dan spremljajo te neprijetne stvari in živali, pomeni, da nisi doma, da si izven cone udobja in da si del nečesa nevsakdanjega." (Vir: 18)
 

Vse napisal/-a: Marec 29, 2024, 5:41 amPopotniku je prazna denarnica najtežja prtljaga.
nemški
(Vir: 84) 

 

Vse napisal/-a: Marec 29, 2024, 5:41 amPopotnik ne sme soditi o vsem, kar vidi,
verjeti vsega, kar sliši,
početi vsega, kar more,
govoriti vsega, kar ve
in zaupati vsakomur, ki z njim potuje.
nemški
(Vir: 84)  

 

B. Ferfila: "Na afriškem podeželju so prišli do koles, ampak še vedno zelo veliko ljudi tam pešači." (Vir: 18)
 

B. Ferfila: "Vsaka država ti je najprej zanimiva in posebna.
Potem čez nekaj časa vidiš, da se stvari začnejo ponavljati, ponavlja se arhitektura, ponavljajo se neki vzorci obnašanja, ponavljajo se institucije, ne vem, od mošej do cerkev na hribčku.
Za začetni vtis gotovo potrebuješ nekaj tednov. Ljudje pravijo, da če si v državi en mesec, jo boš spoznal, če pa tam živiš eno leto, se ti že nič več ne bo zdelo posebno.
Ko začneš živeti v neki državi, pravzaprav vidiš, da so ljudje povsod enaki." (Vir: 18)
 

B. Ferfila: "Ljudje napačno predpostavljamo, da ko gremo v revne države, na primer v Afriki, da je vse poceni.
Ravno obratno.
V turizmu, kjer ni skoraj nobenih ponudnikov, so lahko stvari izredno drage." (Vir: 18)
 

B. Ferfila: Na primer v Džibutiju greš lahko v zapor, če fotografiraš most, tam moraš biti posebej previden. (Vir: 18)
 

Popotnik in znanje jezikov
Osebna izkušnja:
V določenih (ne tako maloštevilnih) situacijah uporabim le par tujih besed in "mahanje z rokami".
Pod črto. Vsekakor opravim več "biznisa".
 
 

Popotnik in znanje jezikov
Vsem preštevilnim poliglotom pa, seveda: uporabljajte ta svoj talent.
 

Popotnik in znanje jezikov
Celo tamkajšnji domačin te bo razumljivo dojemal, ker:
- tudi njemu je govorjeni jezik naknadno priučen;
- si se ti ponižal in (z neznanjem) sestopil z belčevega trona;
- dodaten (jezikovni) trud sogovornika celo bolj zbliža (ali pa: adijo);
- boš uporabil neverbalno komunikacijo (iz izkušenj povem, da nisem ostal lačen ...).
 

Popotnik in znanje jezikov
Četudi znaš le tistih nekaj par (sto) besed, prideš skozi (za opis gibanja je dovolj glagol iti, ne toliko deset variacij).
 

Popotnik in znanje jezikov
Angleščina je pol-svetovni jezik.
Tudi naključni sogovorci marsikje po svetu - četudi je v njihovi državi to eden izmed uradnih jezikov- ne nujno zmorejo filozofsko razpravljati v njem. Tudi zato, ker niso rojeni Britanci.
 

Popotnik in znanje jezikov
A poznam celo koga, ki je (dokazujoče) trdil, da ga razumejo, ko po svetu govori le v svojem jeziku (le tega, slovenskega, pač zna).
 

Popotnik in znanje jezikov
Znanje jezikov je na potovanju koristno, vsekakor.
(Kot tudi elektronika, ki robotizira vedenje o trenutnem okolju.)
 

Še bolj pomembno je osebno doživetje. ... tudi spoznanja, ali le premišljevanja.
Tudi sprememba, razbremenitev (a ne vedno in povsod).
 

Videti tisto in tisto. Priti tja, se "žigosati", spiti (vsaj) pivo.
Aha, pa poslikati, tudi sebe poleg.
Seveda: pomembna je zgodba. (Agencije oz. vodniki jo poskušajo servirati tudi s pretiranim opisovanjem v "podrobnosti" - koliko tega vam je ostalo vsaj v glavi, če že ne v srcu?)
Osebna izkušnja: šel sem Tja. Ni bilo xxx, tudi xxx2 ne. So brez xxx3. Nimajo niti xxx4. Ne, tudi "tega" ni.
Imel sem se najlepše. Celo, izgubil sem "deviškost".
Ja, imajo srce. Imajo veselje. Imajo sproščenost, igrivost, vsakdanjo brezskrbnost. Imajo veliko, ker nimajo.
Ob njih sem srečo okušal tudi sam.
 

Brez valute
"Zanimivo je preživeti (se prebiti) dan (dva ali več, tudi skozi celo državo) brez valute. Njihove. Pa tudi mednarodne.
Izkušnja: dovolj sem jedel, pil.
Tudi še kaj materialnega dobil.
Pod črto. Seveda (tudi tu, v tej moji izkušnji) obstaja drobni tisk oz. še kaj, česar pa ne bom zapisal.
A poanta ostaja: se da (in celo priporočam - vsaj kdaj).
 

Potniki na letalu
Mnogi so bogovi ali vsaj polbog(ov)i.
Oblečeno ima vsaj en del (ponavadi zgornji) obleke, da se vidi razkoš. In tahmašne čevlje.
Seveda, on (bom pisal v enem spolu) je plačal toliko sto denarjev za nekaj ur leta, (tudi) zato.
In na domačem gnoju je tretji po pomembnosti.
Torej, njemu zdaj pripada ...
 

"Vprašanje" je (ker takega podatka pa ne boste dobili, kar tako), koliko sprejetih obiskov tujih turistov mesečno imajo.
Če bi vsaj dan vožnje šli v notranjost divjine, verjetno res manj.
 

Živijo svoje življenje. Drugačno od drugih a tudi oni že davno ne izumljajo več tople vode.
Imajo svoja vozila terence; zna biti, da je njihov pametni telefon boljši od vašega nenajnovejšega.
 

Afriška plemena:
Na parkirišču pred vasjo vas lahko čaka tabla: 1 ples 30 $, ples in kurjenje ognja = 50 $. (Cene so vzorčne.)
Paket tega in onega znaša ...
Pokažejo vam (oblečeni le v nekaj živalske kože), da spijo v tistih ...
Seveda vas v svoj del vasi sploh ne spustijo - le zakaj ne.
 

Prvobitna plemena, ljudstva
Svet je odkrit, še posebej ljudstva.
Ko naj bi še kdo kje ohranjal prvobitno pradomačnost, je to tako-tako.
Res mislite, da indijanci domačujejo na vlažnem ločju sredi jezera Titikaka?