Forum VSE

[i]"V resnici je povsem mogoče, da se je prav zdaj, ko to berete, razpad vakuuma že začel. Mogoče imamo srečo in je mehurček onstran našega kozmičnega obzorja ter požira galaksije, ki jih nikoli ne bomo poznali. Ali pa je že v naši soseščini in se tiho približuje, da nas zaloti nepripravljene, med dvema vdihoma."[/i] (Vir: 57)
 

[i]"Mehurček pa se s tem seveda ne bo ustavil. Vsak planet ali zvezdo v njegovem čedalje večjem polmeru doleti enaka usoda in prav tako brez slehernega opozorila. Mehurček zajame in izniči cele galaksije. Pravi vakuum popolnoma izbriše vesolje. Edine regije, ki mu lahko ubežijo, so tiste, ki ležijo tako daleč stran, da jih pospešeno širjenje vesolja za vedno ohranja onstran obzorja mehurčka."[/i] (Vir: 57)
 

[i]"Kjerkoli se ta dogodek zgodi, se oblikuje mehurček pravega vakuuma, infinitezimalno, neznatno nemajhna pikica, ki pa ima skrajno visoko energijo in lahko zažge vse, česar se dotakne. Potem se začne mehurček širiti. Ker je pravi vakuum bolj stabilno stanje, je vesolju »ljubše« in bo prešlo vanj, če se mu ponudi najmanjša priložnost za to, tako kot se bo kamen skotalil po hribu navzdol, če ga postavite na strmino.
Takoj ko se pojavi mehurček, začne Higgsovo polje povsod okoli njega prehajati v pravi vakuum. Plaz se širi in vse več vesolja podleže stanju pravega vakuuma. Vse, kar zadene energijska površina mehurčka, se raztrešči, ker sile, ki so pred tem držale delce v atomih in molekulah skupaj, ne delujejo več.
Morda je še najboljše, da tega ne moremo videti prihajati, ker poteka s hitrostjo blizu svetlobne. Nobene možnosti ni, da bi to lahko opazili ali sploh vedeli, da je šlo nekaj narobe." [/i](Vir: 57)
 

[i]"Trki bi v detektorjih povzročili tako močne trenutne izbruhe energije, da bi lahko poustvarili razmere vročega velikega poka vsega nekaj nanosekund po prvem trenutku stvarjenja.
Toda že zgolj ta možnost - poseči v neznana prostranstva resničnosti - je bila dovolj, da je nagnala strah v kosti dela javnosti. Po spletu so krožili najslabši možni scenariji. Morda bo stroj odprl nekakšen portal v drugo dimenzijo in raztrgal prostor. Mogoče bo ustvaril majhno črno luknjo, ki bo nezadržno rasla in nazadnje zajela ves planet."[/i] (Vir: 57)
 

[i]"Obstaja pa teorija, ki je nedvomno bolj zlovešča kot vse druge. Predstavlja možnost sodnega dne, ki ga bo povzročila tako rekoč tovarniška napaka v materialu, iz katerega je narejeno vesolje. Je verjetna, ...
In lahko se zgodi dobesedno vsak trenutek."[/i] (Vir: 57)
 

[i]"A tudi uničenje Zemlje bi se, načeloma, dalo preživeti, če bi se, potem ko bi razbrali znamenja, zatekli v neko kompaktno vesoljsko kapsulo. Toda to olajšanje je kratkega veka. Kmalu zatem elektromagnetne sile, ki držijo skupaj naše atome in molekule, ne morejo več zadrževati prostora, ki se v vsej materiji vse bolj širi. V zadnjem delčku sekunde se molekule razklenejo in vsako živo bitje, ki se še drži, je uničeno, od znotraj raztrgano od atoma do atoma.
Po tej točki ni več možnosti za opazovanje uničenja, ki pa se kljub temu nadaljuje. Naslednja so na vrsti sama jedra, skrajno gosta snov v središču atomov.
Nemogoče gostim jedrom črnih lukenj iztrga drobovje. In v zadnjem trenutku se pretrga še sam prostor.
Najbrž nikoli ne bomo mogli z gotovostjo reči, da smo varni pred velikim raztrgom. Težava je, da je razlika med vesoljem, ki mu je usojena toplotna smrt, in onim, ki mu je namenjen veliki raztrg, dobesedno neizmerljiva.
A tudi če bo prišlo do velikega raztrga, bo to tako daleč v prihodnosti - na podlagi podatkov, ki jih je leta 2018 dal Planckov satelit, čez okrog 200 milijard -, da bodo do takrat vse strukture v kozmosu že razpadle."[/i] (Vir: 57)
 

[i]"Ko preostane le še nekaj ur, Zemlja ne zdrži več: naš planet raznese."[/i] (Vir: 57)
 

[i]"Kmalu zatem začne naše nočno nebo postajati vse temnejše, ker velika širjava Rimske ceste na nebu bledi. Galaksija izhlapeva.
Po tej točki uničenje poteka hitreje. Začnemo ugotavljati, da se orbite planetov počasi spiralno odmikajo. Nekaj mesecev pred koncem, potem ko je zunanje planete odneslo v veliko in naraščajočo črnino, Zemljo odnese stran od Sonca in Luno stran od Zemlje. Tudi mi vstopimo v temo, povsem sami. A spokojnost te nove samote ne traja."[/i] (Vir: 57)
 

[i]"Kmalu se tudi najgostejše jate galaksij nezadržno razpršijo, ker galaksije, ki jih sestavljajo, ne čutijo več osrednjega privlaka. Ob pogledu iz naše galaksije bi morala biti izguba jat prvo zlovešče znamenje, da je veliki raztrg v teku."[/i] (Vir: 57)
 

[i]"Ko so se Caldwell in kolegi poglobili v raziskovanje, so ugotovili, da lahko fantomska temna energija raztrga vse vesolje, in to po določenem, časovno izračunljivem scenariju." [/i](Vir: 57)
 

[i]"Poleg tega pa - odvisno od tega, kaj se bo izkazalo, da je temna energija - lahko silovito in neizbežno uniči vesolje, in to veliko prej, kot si je kdorkoli kdaj predstavljal."[/i] (Vir: 57)
 

[i]Veliki raztrg
"Neskončni prostor, ki se neskončno širi, pravzaprav ni prazen. Prežema ga temna energija, neznana oblika energije, ki sestavlja večino vesolja (68,3 odstotka, če smo natančni). Velja za najpomembnejšo stvar v vesolju, a jo je presenetljivo težko proučevati." [/i](Vir: 57)
 

[i]"Ta proces sprva poteka počasi, nato pa hitreje, čedalje svetleje in bolj vroče do končne eksplozije in izginotja. Celo supermasivnim črnim luknjam v središčih galaksij, z milijonkrat ali milijardokrat večjo maso od Sonca, je usojeno, da bodo nazadnje zbledele in izginile. Po tej teoriji je daljna prihodnost vesolja temna, osamljena, prazna in propadajoča. Toda to počasno hiranje je samo začetek dokončnega konca v primeru toplotne smrti." [/i](Vir: 57)
 

[i]"V naši kozmični soseščini bo po združitvi Rimske ceste in Andromede naša majhna lokalna skupina galaksij postala vse bolj in bolj osamljena, obdana s temo in zamirajočo prvobitno svetlobo. Vsepovsod se bodo druge skupine in jate galaksij združevale v ogromne elipsaste kopice zvezd, ki bodo zaradi silovitih trkov na začetku svetlo gorele, potem pa bo njihov žar zamiral in nikoli ne bo segel zunaj njihovega kroga širjenja v vse bolj izpraznjenem prostoru.
Nazadnje bo vsaka nova, umirajoča supergalaksija ostala popolnoma osamljena. Nič se ji ne bo več približalo, da bi prineslo svežo zalogo plina, ki bi poganjal nove zvezde. Zvezde bodo zgorele, eksplodirale kot supernove ali pa bodo, pogosteje, levile svoje zunanje plasti, postale počasi goreče ostaline in se milijarde ali bilijone let počasi ohlajale.
Črne luknje bodo naraščale - nekaj časa. Nekatere bodo zajele ostanke mrtvih zvezd in postale velike kot cele galaksije; druge bodo zastale v rasti, ker se jim ne bo nobena nova materija dovolj približala, da bi jo pogoltnile.
Ko vse zvezde zbledijo v temo, se začne dokončni propad. Črne luknje začnejo izhlapevati."[/i] (Vir: 57)
 

[i]"Čeprav se to morda zdi protislovno, je vesolje, ki se čedalje hitreje širi, vesolje, v katerem se vpliv reči v njem krči. Daljne galaksije, ki jih kozmično širjenje vleče ven, bodo za nas izgubljene."[/i] (Vir: 57)
 

[i]"Sesedajoče se vesolje bo, na svojih končnih stopnjah, doseglo gostoto in temperaturo, ki presega vse, kar lahko naredimo v laboratoriju ali opišemo z znanimi teorijami delcev.
Zanimivo vprašanje, ki se ob tem poraja, ni, ali bo kaj preživelo (ker je odgovor jasen in glasen ne), ampak ali se lahko razpadajoče vesolje odbije nazaj in začne na novo?
To vodi v drugo teorijo, znano kot veliki odboj, ki pravi, da se vesolje po uničenju odbije in povzroči nov veliki pok. To bi se lahko ponavljalo večno v pojavu, ki je znan kot ciklično vesolje."[/i] (Vir: 57)
 

[i]"... dogodek velikega stiska lahko zgodil šele mnogo milijard let v prihodnosti. A vseeno poglejmo, kako bi bilo videti."[/i] (Vir: 57)
 

[i]"Vesolje se lahko širi ali krči, ne more pa ostati stabilno. Astronomi sicer vedo, da se vesolje širi, niso pa povsem prepričani, kako velika je bila dejansko potisna sila širjenja ob velikem poku.
Za usodo vesolja bo odločilno, katera sila bo zmagala: eksplozivna sila iz velikega poka ali gravitacija.
Gravitacija je zelo šibka sila - najšibkejša od vseh naravnih sil - vendar je po dosegu tudi neskončna in vedno privlačna, zato celo daljne galaksije vleče drugo proti drugi in če gravitacija premaga silo velikega poka, se bo širjenje vesolja ustavilo, nato pa ga bo začelo vleči skupaj, dokler se ne bo sesulo vase, zelo podobno dogajanju v črnih luknjah." [/i](Vir: 57)
 

[i]"Veliko vprašanje je, ali se bo to širjenje nadaljevalo v nedogled ali pa se bo nazadnje ustavilo, se obrnilo in povzročilo, da bo vse treščilo skupaj?"[/i] (Vir: 57)
 

[i]"Tudi naša Rimska cesta kaže dokaze, da je použila na desetine manjših sosed ..."[/i] (Vir: 57)
 

[i]Velike galaksije bo trgalo manjše na kose in jih požirajo; sosednji zvezdni sistemi se povezujejo med seboj. [/i](Vir: 57)
 

[i]Združevanje dveh velikih spiralnih galaksij bo ponujalo strahovito lep prizor, ki se bo odvijal milijarde let.[/i] (Vir: 57)
 

[i]"A celo sredi vsega tega razdejanja ob galaktičnem trku bodo zaradi izjemnih razdalj med zvezdami neposredni zvezdni trki malo verjetni: Osončje kot celota bo morda preživelo. Ne pa Zemlja. Do takrat bo Sonce že nabreknilo na velikost rdeče orjakinje in tako segrelo Zemljo, da bodo oceani zavreli in onemogočili kakršnokoli življenje."[/i] (Vir: 57)
 

[i]"Čez približno štiri milijarde let bosta Andromeda in naša galaksija Rimska cesta trčili in ustvarili bleščečo svetlobno predstavo. Zvezde bo kaotično vrglo iz njihovih orbit in nastali bodo zvezdni tokovi, ki se bodo raztezali čez kozmos.
Nenadni trk galaktičnega vodika bo sprožil manjšo eksplozijo rojstva zvezd. Plin bo vžgal prej dremajoči osrednji supermasivni črni luknji, ki se bosta srečali na sredini vsega in se zavrtinčili druga v drugo." [/i](Vir: 57)
 

[i]"Po zdajšnjih ocenah je v vsakem desetem zvezdnem sistemu planet ravno prave velikosti in oddaljenosti od svoje zvezde, da je na njegovem površju lahko tekoča voda, kar pomeni, da bi življenje tam lahko pognalo korenine.
V bilijonu drugih galaksij, ki jih vidimo v opazljivem vesolju, je lahko nešteto drugih vrst, s svojimi civilizacijami, umetnostjo, kulturo in znanstvenimi dosežki, ki vse pripovedujejo zgodbe o vesolju s svoje perspektive in počasi odkrivajo svojo prvobitno preteklost."[/i] (Vir: 57)