Forum VSE

[i]"... zaradi svojega širšega delovanja najbrž zagotavlja dolgotrajnejšo zaščito in dokazano ublaži potek bolezni."[/i] (Vir: 40)
 

[i]"Peptidna cepiva razvijamo za čim več peptidov virusa, ki se lahko vežejo na kar največ prisotnih različic MHC-I in MHC-II.
Z vnosom teh peptidov 'naučimo' predstavitvene celice njihovega prepoznavanja in tako ustvarimo veliko število spominskih, pomožnih in citotoksičnih celic T."[/i] (Vir: 40)
 

[i]"Zadnja izmed tehnologij, ki vzbujajo T celice, so peptidna cepiva, pred kratkim razvita proti virusu SARS-Cov-2." [/i](Vir: 40)
 

[i]"Res pa teh celic še niso dovolj raziskali, razen tega pa jih je tudi sorazmerno malo, manj kot dvajsetina (5 %) vseh celic T. Odkritja peptidov, ki spodbujajo delovanje Treg, bodo npr. omogočala nadzorovano umirjanje imunskega sistema bolnikov z alergijami ali avtoimunskimi boleznimi." [/i](Vir: 40)
 
 

[i]"Zaviranje avtoimunosti in alergij z vnosom celic za uravnavanje T: pri alergijah, multipli sklerozi, sladkorni bolezni ipd. se soočamo z nasprotnimi težavami - imunski sistem se namreč odziva, ko se ne bi smel."[/i] (Vir: 40)
 

[i]"Imunski sistem prepoznava lastne celice, v katere se naselijo bakterije ali virusi. Na enak način poskrbi tudi za odstranjevanje rakavih celic, ki se hitro množijo, kar lahko pripelje do nastanka rakastih tkiv.
Tako okužene kot tudi rakave celice je nujno odstraniti, pri tem pa je ključno razlikovanje med lastnimi celicami oz. tkivom in tujki."[/i] (Vir: 40)
 

[i]"Nevarnost okužb lahko zmanjšamo z enim najpomembnejših odkritij imunologije: s cepivi. Ta so sestavljena iz oslabljenih patogenov ali pa iz njihovih neškodljivih delov, kot so beljakovine, peptidi, DNK, mRNK. Na njih lahko imunski sistem brez škode za organizem vadi odziv na okužbo ter ustvarja spominske celice B in T, ki nato ob dejanski okužbi prepoznajo patogen.
Nezaželeni stranski učinki sicer niso izključeni, a tveganje je v primerjavi s posledicami nepripravljenosti organizma ob pravi okužbi sprejemljivo.[/i]" (Vir: 40)
 

[i]"Spominske T celice se naselijo v bližini prvotno okuženih tkiv, kjer čakajo, pripravljene na delovanje. Predstavitvenim celicam tako ni treba vnovič potovati skozi sokrvico in zapravljati čas z iskanjem ustreznih T celic."[/i] (Vir: 40)
 

[i]"Če bi naš organizem ob vsaki okužbi vedno znova ponavljal celoten postopek tvorbe protiteles, bi le težko preživeli. Zato se del celic B in T ob podvajanju spremeni v spominske celice. Te ob vnovični okužbi omogočajo takojšen odziv in tako zmanjšajo nevarnost resnih posledic. Spominske celice B lahko tvorijo protitelesa tudi več let."[/i] (Vir: 40)
 

[i]"Čeprav so protitelesa naše zadnje in najmočnejše orožje, je njihov nastanek odvisen od T celic.
Vezava patogenih peptidov preko predstavitvenih celic, iskanje ustrezne T celice v sokrvici, vzbujanje celic B in tvorba protiteles traja od nekaj dni do nekaj tednov. Vendar je čas še kako dragocen, saj lahko nagne tehtnico preživetja na eno ali drugo stran. Zato je ob ponovnih okužbah ključen imunski spomin."[/i] (Vir: 40)
 

[i]"Čeprav so protitelesa naše zadnje in najmočnejše orožje, je njihov nastanek odvisen od T celic.
Vezava patogenih peptidov preko predstavitvenih celic, iskanje ustrezne T celice v sokrvici, vzbujanje celic B in tvorba protiteles traja od nekaj dni do nekaj tednov. Vendar je čas še kako dragocen, saj lahko nagne tehtnico preživetja na eno ali drugo stran. Zato je ob ponovnih okužbah ključen imunski spomin."[/i] (Vir: 40)
 

[i]"Nastanek protiteles, podobno kot celic TCR, poteka s sestavljanjem odsekov dednega zapisa in je podvržen strogi izbiri, ki jo tokrat v sokrvici opravljajo celice T."[/i] (Vir: 40)
 

[i]"Protitelesa so izredno prilagodljive beljakovine. Delujejo podobno kot magneti in tudi dejansko imajo dva pola.
V nasprotju s TCR se protitelesa ločijo od celic B in se usmerijo naravnost proti mestu okužbe. Tam se vežejo na patogene, jih onesposobijo, hkrati pa privlačijo celice prirojene odpornosti, ki odpravijo okužbo."[/i] (Vir: 40)
 

[i]"Zadostno število celic T v organizmu že pred stikom s patogenom je odločilno za učinkovito zdravljenje okužbe. Ko celice Th prepoznajo peptide, preide imunski sistem v polni zagon. Makrofagi in druge celice še bolj vneto napadajo sovražnika, vključijo pa se tudi najmočnejše in prav za uničevanje patogenov namenjene celice: protitelesa."[/i] (Vir: 40)
 

[i]"Peptidom, ki sprožijo imunski odziv, pravimo antigeni. Če celica T prepozna na površje predstavitvene celice pritrjen peptid, se prične hitro deliti. Sledi odziv imunskega sistema, pri katerem:
- pomožne celice Th dodatno poživijo in vzpodbudijo delovanje makrofagov, nevtrofilov in celic B - citotoksične celice Tc odstranijo lastne okužene in rakaste celice, - celice za uravnavanje (regulatorne) Trg zavirajo pretiran imunski odziv."[/i] (Vir: 40)
 

[i]"Celice T ob ujemanju in tako prepoznavanju peptidov torej odločajo o napadu na tujke in predstavljajo nekakšne možgane prirojene imunosti." [/i](Vir: 40)
 

[i]"V priželjcu dozorele celice T tako zagotavljajo, da organizem ne napade samega sebe, kar bi bilo zanj katastrofalno (avtoimunost). Tako v našem telesu nenehno potekata evolucija in naravni izbor v malem!"[/i] (Vir: 40)
 

[i]"Pridobljena odpornost oz. pridobljeni imunski sistem sestavljajo celice, ki se nahajajo v krvnem obtoku, natančneje v sokrvici oz. limfi.
Delimo jih na celice T, od katerih je odvisen način odziva na okužbo, ter celice B, ki tvorijo protitelesa - beljakovine, prilagojene trenutni okužbi."[/i] (Vir: 40)
 

[quote="Vse" post_id=16635 time=1782794251 user_id=58][i]"Pogosti prehladi: če telo ne dobiva potrebnih hranilnih snovi, sčasoma oslabi imunski sistem." [/i](Vir: 11) [/quote]

 

Močan imunski sistem
[i]Najpomembnejša sta kakovostna prehrana in aktiven življenjski slog.
Vitamini: C, D, B12[/i] (Vir: 21)
 

[i]"Za plavanje v hladni vodi veljajo enake kemične spremembe in spremembe v simpatičnem živčnem sistemu kot pri prhanju s hladno vodo. ... Zaradi tega se izboljša cirkulacija, toksini pa se lažje odplaknejo iz telesa." [/i](Vir: 100)
 

[i]"Izpostavljenost hladni vodi izboljša tudi imunski odziv."[/i] (Vir: 100)
 

[i]"Najidealnejše zdravilo je vedno naš lastni imunski sistem.
Prav s tem se ukvarja celična terapija."[/i] (Vir: 11)
 

[i]Krepitev imunskega sistema: Imunskemu sistemu zagotovimo vnos vseh hranil, ki jih potrebuje. "To so predvsem minerali, železo, selen in cink, ter vitamini A, B12, B6, C in D. Čeprav največjo učinkovitost proti povzročitelju bolezni dosežemo s cepljenjem.
Drugo pomembno dejstvo za vzdrževanje mikrobiote je uživanje raznovrstnih rastlinskih živil bogatih z vlakninami, kot so polnozrnata žita, sadje in zelenjava." Kislo zelje. Če ne zadostimo s tem, posežemo po prehranskih dopolnilih - probiotikih in prebiotikih (vlaknine).
"Za ohranjanje stabilnega imunskega sistema in njegovo normalno delovanje so ob uravnoteženi prehrani nujno potrebni še zadostna telesna aktivnost, spanec in izogibanje kroničnemu stresu."[/i] (Vir: 43)
 

[i]Kako bo potekal imunski odziv na tujek oziroma antigen (vsaka snov, ki povzroči imunski odziv) je odvisno od tega, v katerem delu telesa se bo pojavil. Tovrstna obramba je značilna za kožo, in je posledica v prvi vrsti delovanja imunskih celic, ki so del prirojene imunosti. In kasneje tistih s pridobljeno imunostjo ...
Vsako vnetje poleg odstranitve tujka povzroča tudi poškodbe tkiva." (Takšen imunski odziv je povsem neprimeren za predele možganov, črevesja, pljuč, zrkla in podobno.)
"Za aktivacijo celic pridobljene imunosti oziroma limfocitov pa je potreben daljši čas (96 ur). ... Aktivirane celice pridobljene imunosti nato, z razliko od celic značilnih za prirojene imunske odzive, zelo natančno odstranjujejo izključno okužene celice, in ne poškodujejo okoliškega tkiva."[/i] (Vir: 43)