Forum VSE

[i]"Sanjati začnemo šele približno uro in pol po tem, ko zaspimo, kar pomeni, da če se prebujate zelo pogosto, ne boste nikoli sanjali. Dlje ko spite, več sanjate in v prvih šestih urah spanja sanjate približno polovico časa. Zato je pomembno, da si omogočite dolg, neprekinjen nočni spanec in si tako zagotovite čim več sanj."[/i] (Vir: 37)
1. To je posplošena izjava.
Nekdo začne sanjati kmalu ("takoj") po spanju.
Na noč je zabeležil (se "zbudil", zapisal osnutke sanjanja in zaspal naprej) tudi 16 različnih sanj.
 

[i]"Lucidne sanje so sanje, ki jih lahko nadzorujete in na katerih potek lahko vplivate. Med lucidnimi sanjami se zavedate, da sanjate. Raziskave kažejo, da se ljudje, ki imajo pogosto lucidne sanje, bolje znajdejo v resničnem svetu in lažje rešujejo probleme, ki zahtevajo logično razmišljanje.
Patrick Bourke z Univerze v Lincolnu je to pokazal v poskusu, v katerem so udeležencem pokazali tri besede, nato pa so morali najti besedo, ki bi lahko bila predpona vsem trem. Tisti, ki so imeli lucidne sanje, so imeli za 29 % več pravilnih odgovorov.
Zavedanja, da sanjamo, se je mogoče naučiti. Ena od metod je, da čez dan večkrat preverite, ali je vaš odsev v ogledalu videti naraven. Sčasoma se bodo vaši možgani navadili na isto preverjanje resničnosti v spanju."[/i] (Vir: 37)
 

[i]"Najbolj spočiti se počutimo, če se zbudimo sredi sanj, saj so takrat naši možganski valovi še najbolj podobni tistim v budnem stanju. To ima dodatno prednost, saj si v takšnih trenutkih lažje zapomnimo svoje sanje. Če se prebudimo v fazi globokega spanca, se je težko popolnoma predramiti, zato obstaja tveganje, da se bomo tudi čez dan počutili nespočiti.
Sanje nastopijo na koncu vsakega cikla spanja, ki običajno traja 90 minut. Če želite biti zjutraj kar se da dobro spočiti, je priporočljivo neprekinjeno spati vseh 90 minut.
Če greste spat ob 23.00, si budilko nastavite na 6.30 zjutraj, s čimer si boste zagotovili, da se boste po 7,5 ure spanja (petih ciklih) zbudili bolj spočiti, kot če si privoščite dodatne pol ali celo uro spanja."[/i] (Vir: 37)
 

[i]"Kljub temu se ne zdi prav, če bi spanje načrtno razdelili na krajše faze. »Pri spancu ni pomembno le skupno trajanje v 24 urah, temveč tudi pravilno sosledje faz, kontinuiteta in seveda dejstvo, da je spanec najbolj krepčilen ponoči.«" [/i](Vir: 17)
 

[i]"Ravno sproščenost, pravijo strokovnjaki za spanje, bi lahko bila ključna za čil spanec."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Kljub temu je včasih treba preizkusiti veliko metod."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Pri ženskah se nespečnost začne ali poslabša med meno in menopavzo."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Tri ure pred spanjem ne bi smeli biti preveč na svetlobi, da se proizvodnja melatonina v možganih lahko pravočasno začne."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"»Notranja ura uravnava številne telesne funkcije, hormone, presnovo, srce in krvni tlak, in to središče skrbi za delovanje številnih drugih organov,« je pojasnil Christian Cajochen, kronobiolog iz Basla. »Vsaka celica ima lastno notranjo uro in svoje delovanje bolj ali manj izrazito prilagodi uri dneva,« pa je dodal njegov kolega Henrik Oster. Suprahiazmatično jedro skrbi za to kolesje.
»Notranje telesne ure si res lahko predstavljamo kot zobnike, ki so prožno povezani med seboj, suprahiazmatično jedro pa je največji zobnik in ima največji vpliv,« je razložil Oster." [/i](Vir: 17)
 

[i]"Dejavnost suprahiazmatičnega jedra je odvisna od svetlobe in teme. Ko se zdani, svetlobni signali potujejo iz oči v to jedro, ki nato predelu v možganskem deblu signalizira, naj sproži znake za budnost v možganski skorji.
Ko se zvečer stemni, pa suprahiazmatično jedro aktivira drug center, ki zavira signale za budnost. Hkrati tema pripomore, da se iz majhnega predela možganov, epifize, začne izločati melatonin, ki našemu telesu signalizira, naj se začne počitek."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Vrhovni možganski center, ki uravnava naš ritem spanja in budnosti, se imenuje suprahiazmatično jedro. Ta živčni center kot nekakšna centralna ura pošilja signale podrejenim centrom za uravnavanje tako v možganih kot drugje po telesu."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Melatonin s kratkim delovanjem, ki je v prosti prodaji, pomaga pri utrujenosti zaradi časovne razlike in za vrnitev na primeren dnevni ritem budnosti in spanja."[/i] (Vir: 17)
 

Smrčanje
[i]"Strokovnjaki priporočajo zmanjšanje teže, bolnik bi se moral odpovedati uspavalnim tabletam, alkoholu in spanju na hrbtu." [/i](Vir: 17)
 

[i]"Kot pomoč za boljši spanec uporabljajo tudi hormon melatonin; ta nevrotransmiter pripomore, da telesna temperatura, krvni tlak in potreba po energiji zvečer upadejo, kar je znamenje za telo, da postane utrujeno in človek zaspi."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Pri bolnikih z nespečnostjo domnevamo, da je stresni dejavnik pogosto kar sama nespečnost, torej ukvarjanje z nespečnostjo in strah pred vnovično neprespano nočjo." [/i](Vir: 17)
 

[i]"»Ljudje, ki slabo spijo, večkrat pravijo, da vso noč niso zatisnili očesa,« pravi psiholog Riemann iz Freiburga. »V resnici pa le spijo drugače. Profil njihovega spanja je takšen, kot bi bili v stalni pripravljenosti.«
Raziskave so pokazale, da nespečneži doživijo več mikro budnih faz kot ljudje s trdnim spancem. Težave nastopijo predvsem v fazi spanja, imenovani REM, ki je še posebej pomembna za utrditev spominskih procesov."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Kot so ugotovili v poskusih z živalmi, trajno zvišana raven kortizola lahko povzroči prekinitev sinaptičnih povezav v možganih in slabše delovanje nevronskih mrež. V možganih lahko pride skoraj do nekakšnih nevrodegenerativnih sprememb, ki slabšajo zbranost, možnost razmišljanja in tudi spanec. Tako človek občuti skrajno utrujenost in izčrpanost."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Pri stresu v krvi naraste raven stresnega hormona kortizola. V akutnem stresu kortizol poveča našo pozornost in zmožnost koncentracije, pripomore, da smo budni. Kortizol sicer sledi naravnemu dnevnemu ritmu: zjutraj je raven razmeroma visoka in zvečer nizka, da lahko zaspimo.
Če pa smo stalno pod stresom, kortizol učinkuje ravno nasprotno."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Osrednji problem nespečnosti je kronični stres.
Motnje se pogosto začnejo v zelo stresnem obdobju življenja in se ne nehajo, tudi ko se razmere uredijo." [/i](Vir: 17)
 

[i]"Danes o razlogih za nemiren spanec vemo veliko več. Na nekaterih področjih so dosegli neverjeten napredek,« je povedal Dieter Riemann s freiburške univerze. Nova zdravila lahko celo ljudem s skrajno hudimi težavami končno prinesejo olajšanje. Ni več dvoma, da številnim nespečnežem lahko pomagajo vedenjske terapije. Med njimi se naučijo pravilnega odnosa do misli, ki se jih ne morejo otresti, in stresa, predpišejo jim tudi, koliko časa morajo prebiti v postelji."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"In kdor skuša priti do pravega zdravnika, spet naleti na težave, saj je specialistov za spanje premalo."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Drugi menijo, da jim tako ali tako ne more nihče pomagati in se z nočnimi mukami sprijaznijo kot z delom svojega življenja ali pa si predolgo prizadevajo, da bi jih rešili sami. Kupujejo čaje za lažji spanec, žele medvedke z melatoninom, debele odeje in priročnike, a največkrat brez uspeha. Večina tistih, ki sploh poišče zdravniško pomoč, omahuje predolgo."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Ali ljudje slab spanec jemljejo premalo resno?
Niti ne, vendar se mnogi tega sramujejo, saj je nespečnost v naši zmogljivostno naravnani družbi stigmatizirana. Kdor ne more spati, včasih velja za nesposobnega in premalo storilnega."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Spanje ne pomeni le, da začasno ugasnemo luč v možganih, temveč ima zelo veliko pomembnih funkcij. Ima osrednji pomen za zdravje, predvsem za zdravje možganov.«
Raziskovalci domnevajo, da se živčne celice v možganih med spanjem tako rekoč resetirajo in so zato zjutraj spet dojemljivejše za nove dražljaje. Dolg in dober spanec zelo pomembno vpliva na to, da se naučeno vtisne v dolgoročni spomin."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Ko pa to začne vplivati na vsak dan in se težave s spanjem pojavijo več kot trikrat na teden ter trajajo vsaj mesec dni, je treba poiskati zdravniško pomoč."[/i] (Vir: 17)