Forum VSE

[quote="Vse" post_id=18578 time=1788463759 user_id=58][i]"Če je mogoče obolele celice v telesu nadomestiti z matičnimi celicami, ki vsebujejo matične, zdrave genske podatke, je namreč mogoče z njihovo pomočjo ozdraviti skoraj vsako bolezensko stanje."[/i] (Vir: 37) [/quote]

 

[i]"Tveganje za nastanek rakavih in drugih obolenj se s starostjo veča, a nove raziskave kažejo, da imajo celice epigenetski spomin. Spomnijo se lahko, kakšne so bile prvotno. V naslednjem koraku je treba celice povrniti v predhodno fazo - in s tem upočasniti staranje."[/i] (Vir: 37)
 

[i]"Ta razveljavitev vliva upanje za nove vrste zdravljenja. Če je nezdrav življenjski slog povzročil, da posameznikova epigenetika vklopi gene, ki povečajo tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja, zdravniki upajo, da se lahko ta gen ponovno izklopi, tveganje za nastanek bolezni pa zmanjša."[/i] (Vir: 37)
 

[i]"Podedujejo se lahko celo posledice lakote …" ([/i]Vir: 37)
 

[i]"Četudi kadilec preneha s kajenjem, posameznik, ki je pod stresom, se umiri, alkoholik pa preneha s pitjem, ostanejo epigenetske spremembe v celičnem jedru tako, kot ostane tudi zdravstveno tveganje, povezano s kajenjem, stresom in z uživanjem alkohola."[/i] (Vir: 37)
 

[i]"Notranji proces epigenetike - proces vklapljanja in izklapljanja - lahko sprožijo zunanji vplivi: stres, zdravila, onesnaženost, življenjski slog, bolezen. Vse to lahko vpliva na to, kako sta vijačnici DNK-ja zviti znotraj celice - temu pravimo metiliranje, ki določa, kateri geni so aktivni."[/i] (Vir: 37)
 

[i]"DNK se skozi življenje ne spreminja, a lahko zunanji dejavniki vplivajo na gene posameznika in povzročijo, da nekateri postanejo bolj aktivni, drugi pa manj.
To vpliva na proizvodnjo beljakovin v telesnih celicah in s tem na vse od videza do bolezni, ki lahko nastanejo pri posamezniku. Takšnemu vklopu in izklopu genov pravimo epigenetika."[/i] (Vir: 37)
 

[i]"Epigenetika je nova znanstvena raziskava, ki temelji na revolucionarnem odkritju: naši geni niso statični,
ampak nanje vplivajo zunanji dejavniki."[/i] (Vir: 37)
 

[i]"Predpona »epi« po grški pomeni »ob«. Pojem se nanaša na genske spremembe, do katerih prihaja zunaj DNK-ja."[/i] (Vir: 37)
 

[i]"DNK je točno določena formula vsakega organizma. Hkrati pa to ne drži. Celo enojajčna dvojčka, ki sta gensko identična, se lahko močno razlikujeta zaradi epigenetike: prehrana, zdravila in okolje povzročijo, da so nekateri geni pasivni, nekateri pa zelo aktivni. Raziskovalci si prizadevajo za uporabo tega znanja pri zdravljenju bolezni srca in ožilja, raka - in tudi pri staranju."[/i] (Vir: 37)
 

[i]"Telomer je izraz za 'elastiko', s katero je kromosom vpet na vijačnico DNK. Dolžina in prožnost telomerov se z leti krajša oz. zmanjšuje, dokler se določen zapis DNK ne more več normalno deliti - posledici sta staranje in bolezen."[/i] (Vir: 127)
 

[i]"Procesi obnove potekajo predvsem ponoči. Rojevajo se nove celice, rastejo ter nadomeščajo stare. Koža se popolnoma obnovi v treh tednih, v nekaj letih se zamenjajo vse telesne celice."[/i] (Vir: 127)
 

[i]"Človeško telo je sestavljeno iz petdeset bilijonov celic. Nekatere tvorijo kožo, druge mišice, tretje hormone ..." [/i](Vir: 127)
 

[i]"Lahko pa o rečemo, da smo vsi v medsebojnih odnosih, vsi smo soodvisni, nekatere verzije odnosov pa so pri tem skrajne. Na tej podlagi zaključujem, da med živa bitja spadajo tudi virusi. Pri tem se zanašam na osrednjo darwinovsko definicijo življenja, ki pravi, da je živo bitje s entiteta, ki se razvija na podlagi naravne selekcije."[/i] (Vir: 12)
 

[i]"Če bi parazita vzeli iz človeškega telesa, bi umrl. V primerjavi z virusi tu res ni velike razlike. Navsezadnje lahko tudi za človeka ugotovimo, da je povsem odvisen od drugih živih bitij. Prehranjujemo se z rastlinami in živalmi, sami pa ne zmoremo proizvajati niti nekaterih kemijskih spojin, ki jih vsebuje naše telo."[/i] (Vir: 12)
 

[i]"Življenje se je začelo pred tremi ali štirimi milijardami let, drži?
Tako je, pred več kot tremi milijardami let. Možno je sicer, da se je življenje na Zemlji pojavilo večkrat. Morda so na začetku obstajale druge življenjske oblike, ki niso preživele. Kakšne oblike naj bi to bile, ne vemo. Njihovega obstoja ne moremo z gotovostjo dokazati.
Prepričani pa smo lahko, da ima skupen izvor življenje, ki obstaja v zadnjih dveh milijardah ali treh milijardah let. Ker je kemijska sestava današnjih živih bitij - tudi če pogledamo najenostavnejše bakterije in enostavne viruse - tako zelo podobna, je zelo verjetno, da imajo vse današnje življenjske oblike enega skupnega prednika. V tem času je življenje povezano na povsem fizičen način, na ravni celic, ki so se prenašale iz generacije v generacijo."[/i] (Vir: 12)
 

[i]"Za vsak osebek lahko rečemo, da izhaja iz jajčne celice in spermija svojih staršev, matere in očeta. A to gre nazaj in nazaj in nazaj skozi mnoge generacije. Ne govorimo o milijonih let ali desetih milijonih let, ampak o milijardah let v preteklost."[/i] (Vir: 12)
 

[i]"Seveda je to sorodstvo zelo oddaljeno, a vendar smo povezani in smo za svoje »sorodnike« tudi odgovorni. To je način razmišljanja o biosferi in okolju, ki je danes zelo relevantno. Ljudje smo del živega sveta, odvisni smo od živega sveta in smo zanj odgovorni, ker smo edina življenjska oblika, ki se polno zaveda povezanosti vseh živih bitij na Zemlji."[/i] (Vir: 12)
 

[i]"Vse oblike življenja so medsebojno odvisne."[/i] (Vir: 12)
 

[i]"Mutacije se lahko pojavljajo naključno ali pa so posledica dejavnikov okolja. V povprečju se med posamezniki pojavijo razlike pri enem od 1000 nukleotidov."[/i] (Vir: 40)
 

[i]"Kljub temu se kakšna mutacija ohrani; nekatere povzročajo bolezni, druge komaj vplivajo na delovanje celice, tretje pa ne spremenijo ničesar." [/i](Vir: 40)
 

[i]"Določanja človeškega dednega zapisa so se med drugim lotili tudi zato, da bi odkrili prirojene napake. Dedne bolezni so posledica mutacij v zaporedju DNK."[/i] (Vir: 40)
 

[i]"Analiza DNK je vsestransko uporabna. Z njo lahko določimo sorodstvena razmerja, nagnjenost posameznikov k dednim boleznim, poiščemo sledi, ki potrjujejo prisotnost posameznika na kraju zločina itd.
Njene številne prednosti so omogočile napredek na različnih področjih."[/i] (Vir: 40)
 

[i]Lahko je nek virus RNA sorodnejši nekemu virusu DNA - ali celo višjemu organizmu - kakor pa nekemu drugemu virusu RNA[/i]. (Vir: 66)
 

[i]"Tudi če odkrijemo enake gene v možganih dveh različnih vrst, imajo ti geni lahko različne funkcije." [/i](Vir: B. L. Feldman, Sedem in pol spoznanj o možganih)