Forum VSE

Vse napisal/-a: Maj 8, 2024, 6:40 pm"Sodeč po zadnjih objavljenih raziskavah se prebivalci Japonske in ZDA ne razlikujejo bistveno po celotni prehranski energiji, použiti na dan. Med letoma 2015 in 2016 so Američani použili le za 11 odstotkov prehranske energije na dan več od Japoncev, Američanke pa leta 2017 niti za 4 odstotke več od Japonk.
Državi se nekoliko razlikujeta po količini zaužitih ogljikovih hidratov (Japonska vodi za manj kot 10 odstotkov) in beljakovin (Američani vodijo za manj kot 14 odstotkov), oboji pa zaužijejo krepko več beljakovin od minimalne potrebne količine.
Znatna pa je razlika pri povprečni količini zaužite maščobe: ameriški moški je použijejo okoli 45 odstotkov več od japonskih, pri ženskah je razlika 30 odstotkov. Največja razlika je pri sladkorju, odrasli Američani ga použijejo za 70 odstotkov več.
Če preračunamo povprečne letne razlike, so Američani v zadnjem času vsako leto použili okoli 8 kilogramov več maščobe in 16 kilogramov več sladkorja od odraslih Japoncev." (Vir: 86) 
 

Vse napisal/-a: Maj 8, 2024, 6:38 pm"Japonska ima med vsemi več kot 200 državami in ozemlji sveta najdaljšo povprečno življenjsko dobo že od zgodnjih osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je tamkajšnja kombinirana (moška in ženska) pričakovana življenjska doba ob rojstvu presegla 77 let. Vrednost se je še naprej večala, tako da je leta 2020 znašala okoli 84,6 leta. Ženske povsod po svetu živijo dlje od moških, tako da je bila pri Japonkah pričakovana življenjska doba leta 2020 okoli 87,7 leta.
Na drugem mestu so bile Španke s 86,2 leta.
Povprečna življenjska doba je posledica kompleksnih, medsebojno delujočih dednih, življenjskih in prehranskih dejavnikov.
Nemogoče je ugotoviti, do kolikšne mere jo določa le prehrana, če pa ima prehrana posameznih narodov edinstvene značilnosti, si te zaslužijo, da jih podrobneje preučimo.
Je pri japonski prehrani kaj resnično posebnega, iz česar bi lahko sklepali na dolgoživost tega prebivalstva? Vse tradicionalne glavne sestavine se le malenkostno razlikujejo od tega, kar jedo in pijejo v sosednjih azijskih državah.
Kitajci in Japonci uživajo različni, a prehransko enaki različici iste podvrste riža (Oryza sativa japonica).
Kitajci tradicionalno sojin sirček (dofu) skrknejo s kalcijevim sulfatom (šigao), Japonci pa svojega (tofu) z magnezijevim kloridom (nigari), zmleta zrna stročnice pa vsebujejo enako količino beljakovin. Nasprotno od japonskega zelenega čaja (oča) je kitajski zeleni čaj (liča)." (Vir: 86)