Forum VSE

[i]"Lahko pa o rečemo, da smo vsi v medsebojnih odnosih, vsi smo soodvisni, nekatere verzije odnosov pa so pri tem skrajne. Na tej podlagi zaključujem, da med živa bitja spadajo tudi virusi. Pri tem se zanašam na osrednjo darwinovsko definicijo življenja, ki pravi, da je živo bitje s entiteta, ki se razvija na podlagi naravne selekcije."[/i] (Vir: 12)
 

[i]"Če bi parazita vzeli iz človeškega telesa, bi umrl. V primerjavi z virusi tu res ni velike razlike. Navsezadnje lahko tudi za človeka ugotovimo, da je povsem odvisen od drugih živih bitij. Prehranjujemo se z rastlinami in živalmi, sami pa ne zmoremo proizvajati niti nekaterih kemijskih spojin, ki jih vsebuje naše telo."[/i] (Vir: 12)
 

[i]"Življenje se je začelo pred tremi ali štirimi milijardami let, drži?
Tako je, pred več kot tremi milijardami let. Možno je sicer, da se je življenje na Zemlji pojavilo večkrat. Morda so na začetku obstajale druge življenjske oblike, ki niso preživele. Kakšne oblike naj bi to bile, ne vemo. Njihovega obstoja ne moremo z gotovostjo dokazati.
Prepričani pa smo lahko, da ima skupen izvor življenje, ki obstaja v zadnjih dveh milijardah ali treh milijardah let. Ker je kemijska sestava današnjih živih bitij - tudi če pogledamo najenostavnejše bakterije in enostavne viruse - tako zelo podobna, je zelo verjetno, da imajo vse današnje življenjske oblike enega skupnega prednika. V tem času je življenje povezano na povsem fizičen način, na ravni celic, ki so se prenašale iz generacije v generacijo."[/i] (Vir: 12)
 

[i]"Za vsak osebek lahko rečemo, da izhaja iz jajčne celice in spermija svojih staršev, matere in očeta. A to gre nazaj in nazaj in nazaj skozi mnoge generacije. Ne govorimo o milijonih let ali desetih milijonih let, ampak o milijardah let v preteklost."[/i] (Vir: 12)
 

[i]"Seveda je to sorodstvo zelo oddaljeno, a vendar smo povezani in smo za svoje »sorodnike« tudi odgovorni. To je način razmišljanja o biosferi in okolju, ki je danes zelo relevantno. Ljudje smo del živega sveta, odvisni smo od živega sveta in smo zanj odgovorni, ker smo edina življenjska oblika, ki se polno zaveda povezanosti vseh živih bitij na Zemlji."[/i] (Vir: 12)
 

[i]"Vse oblike življenja so medsebojno odvisne."[/i] (Vir: 12)
 

[i]"Mutacije se lahko pojavljajo naključno ali pa so posledica dejavnikov okolja. V povprečju se med posamezniki pojavijo razlike pri enem od 1000 nukleotidov."[/i] (Vir: 40)
 

[i]"Kljub temu se kakšna mutacija ohrani; nekatere povzročajo bolezni, druge komaj vplivajo na delovanje celice, tretje pa ne spremenijo ničesar." [/i](Vir: 40)
 

[i]"Določanja človeškega dednega zapisa so se med drugim lotili tudi zato, da bi odkrili prirojene napake. Dedne bolezni so posledica mutacij v zaporedju DNK."[/i] (Vir: 40)
 

[i]"Analiza DNK je vsestransko uporabna. Z njo lahko določimo sorodstvena razmerja, nagnjenost posameznikov k dednim boleznim, poiščemo sledi, ki potrjujejo prisotnost posameznika na kraju zločina itd.
Njene številne prednosti so omogočile napredek na različnih področjih."[/i] (Vir: 40)
 

[i]Lahko je nek virus RNA sorodnejši nekemu virusu DNA - ali celo višjemu organizmu - kakor pa nekemu drugemu virusu RNA[/i]. (Vir: 66)
 

[i]"Tudi če odkrijemo enake gene v možganih dveh različnih vrst, imajo ti geni lahko različne funkcije." [/i](Vir: B. L. Feldman, Sedem in pol spoznanj o možganih)
 

[i]"Druga možnost je, da je staranje programirano z neke vrste notranjo uro, ki je nastavljena na neko določeno starost,
novejša priljubljena teorija pa pravi, da se imunski sistem s staranjem spreminja, nas 'napada' in na koncu ubije." [/i](Vir: 77)
 

[i]"Poleg genetskih razlag, zakaj se celice starajo, obstaja še veliko drugih, od katerih pa nobena ni povsem prevladujoča.
Ena od teorij pravi, da se v celicah kopičijo toksini, prosti radikali in slabe beljakovine, kar povzroča poškodbe, ki celice sčasoma uničijo."[/i] (Vir: 77)
 

[i]"Vsak od nas ima v vsaki celici približno dva metra dolgo DNK, pri čemer ima človeško telo kar 30 bilijonov celic."[/i] (Vir: 77)
 

[i]"Dejstvo, da ima vsaka vrsta celic svojo življenjsko dobo, znanost s pridom izkorišča na področju forenzike in pri preiskavah umorov." [/i](Vir: 77)
 

[i]"Posamezne celice imajo omejeno življenjsko dobo, saj jih ob smrti nadomestijo nove, zato je delitev ali replikacija za nas tako pomembna.
Celice ves čas umirajo, namesto njih pa se rojevajo nove."[/i] (Vir: 77)
 

[i]"Naše celice so nenehno zaposlene, saj nikoli ne počivajo; ustvarjajo namreč energijo ter se kar naprej delijo in proizvajajo nove celice."[/i] (Vir: 77)
 

[i]"Glavna naloga celice je proizvajanje energije, ki ohranja celico in s tem tudi nas pri življenju."[/i] (Vir: 77)
 

[i]"Naši najbližji prijatelji, ljudje, ki jih imamo za sorodne duše, so nam namreč podobni tudi biološko.
S prijatelji si delimo več DNK kot z drugimi ljudmi."[/i] (Vir: 77)
 

[i]"Naše jetrne celice uporabljajo le "jetrno DNK", vse ostalo je izklopljeno.
Naše oči uporabljajo le 'DNK oči' itd." [/i](Vir: 77)
 

[i]Vsaka celica ima eno jedro. Jedro deluje kot 'knjižnica' celice in daje navodila za vse njene dejavnosti.
V jedru se nahajajo kromosomi.
V kromosomih so shranjeni geni in s tem tudi DNK, ki določa vse, kar smo.[/i] (Vir: 77)