Forum VSE

[i]"Proizvajanje antidelcev je danes že rutinsko, toda samo v Cernu jih znajo združiti v antivodik, …
Če Cern poznamo po velikih pospeševalnikih delcev, sta za antivodik ključna upočasnjevalnik …"[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Prvi ustvarjeni antielement je bil antivodik, ki so ga leta 1995 v Cernu ustvarili s trki antiprotonov in ksenonovih atomov. Skupno so proizvedli vsega devet atomov antivodika, ki so živeli 40 milijardink sekunde, kar pa je bilo dovolj za potrditev njihovega obstoja.
Iz antidelcev je resnično možno ustvariti antiatome. Do leta 2002 o bili v Cernu sposobni shraniti že 50.000 atomov antivodika.
Tako hitro niso razpadli, ker bi bili kaj manj stabilni od običajne snovi, temveč ker je običajna snov vseokoli nas, ob stiku z njo pa anihilirajo. Pri shranjevanju antimaterije naletimo na paradoksalno težavo: kako s posodo zamejiti (anti)snov, ki se posode ne sme dotakniti. Na nabite delce - pozitrone in antiprotone - enostavno vplivamo z električnim in magnetim poljem, teže pa je z nevtralnimi atomi antivodika. Zato je toliko impresivnejši dosežek iz leta 2011, ko so v Cernu 3000 atomov antivodika shranili za debelih 16 minut v pasteh z oktupolnimi magneti, potem ko so jih zadosti ohladili oziroma upočasnili.
Odkar znajo antiatome ohladiti, so jim izmerili čedalje več lastnosti. Z veliko natančnostjo danes poznamo mase antidelcev, njihove magnetne lastnosti, naboje, optične spektre in številne druge lastnosti. Vse kaže, da se antiatomi resnično obnašajo povsem enako kakor atomi, saj simetrijo CP kršijo zgolj bolj eksotični delci (denimo kaoni, mezoni B in mezoni DO)."[/i] (Vir: 106)
1. Ob prvem branju (torej preden sem prilezel do konca sestanka) sem se spraševal, kakšni so to področni vrhunski znastevniki, če ne zmorejo rešiti omenjene "paradoksalne težave"; bi celo pripisal kakšno teoretično (po otroško) smer rešitve.
 

[i]"Kakor se protoni in nevtroni povezujejo v atomska jedra, bi se torej morali antiprotoni in antinevtroni povezati v jedra antiatomov. Da to resnično drži, sta leta 1965 pokazali kar dve raziskovalni skupini, v Cernu in v Brookhavnu v New Yorku." [/i](Vir: 106)
 

[i]"… ko sta merila razpad subatomskih delcev kaonov in antikaonov. Za svoje delo sta leta 1980 prejela Nobelovo nagrado."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"… o odkritju antiprotona, za kar sta zgolj štiri leta pozneje Emilio Segre in Owen Chamberlain dobila Nobelovo nagrado za fiziko. Le leto dni po antiprotonu so v Kaliforniji opazili še antinevtron. Začel se je lov na antiatome."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"V Kaliforniju so leta 1954 zgradili velik protonski pospeševalnik z imenom Bevatron, kjer so trkali protone s skoraj svetlobno hitrostjo (energije 6,2 GeV). Pri tako silovitih trkih se sprosti ogromno, energije, kjer nam pomaga pregovorna simetrija vesolja. Delca materije in antimaterije anihilirata v blisk energije, iz velikih energij pa lahko nastanejo pari delcev in antidelcev."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Izjemna pa bi bila tudi cena, vrednost projekta se namreč giblje okoli 20 milijard evrov."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"V Cernu so futuristično idejo o približno 91 kilometrov dolgem krožnem pospeševalniku …"[/i] (Vir: 106)
 

[i]"V Cernu v prihodnjih desetletjih želijo zgraditi nov pospeševalnik naslednje generacije."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Z mislimi so namreč že pri prihodnjih, še naprednejših pospeševalnikih.
Kar nekaj desetletij lahko mine, da tehnologijo toliko razvijemo, da jih v resnici lahko tudi uporabimo." [/i](Vir: 106)
 

[i]"Naši magneti so superprevodniški magneti …
Da dobro delujejo, morajo biti ohlajeni na okoli minus 270 stopinj Celzija, le od dve do tri stopinje nad absolutno nično. To pomeni, da morajo biti vse strukture zalite tekočim helijem." [/i](Vir: 106)
 

[i]"Za ilustracijo: proizvedel naj bi vsaj 15 milijonov Higgsovih bozonov na leto, v primerjavi s približno tremi milijoni, ki nastanejo v trenutnem LHC."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Zdaj imamo, denimo, 30 trkov naenkrat, nekaj zanimivega je morda nastalo le pri enem, potem jih bo 200."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Da lahko iz trkov pridobijo novo znanje, morajo biti ti vse pogostejši, zato morajo trkalnik vseskozi posodabljati.[/i] (Vir: 106)
 

=10.0pt[i]"Odkritje pa je pravzaprav le vrh ledene gore, zdaj med drugim raziskujejo, kakšne lastnosti ima delec."[/i] (Vir: 106)

[i]"Higgsov bozon je drugi najtežji znani osnovni delec (najtežji je kvark t), vendar z izjemno kratko življenjsko dobo (10-22), kar pomeni, da ga v naravi ne morejo najti, lahko pa ga ustvarijo v laboratoriju."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"»Higgsov bozon lahko razpade na dva bozona Z, ta dva pa lahko z majhno verjetnostjo nato razpadeta na dva miona,« dodaja o najbolj znanem delcu, ki so ga odkrili v Cernu."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Elektron in pozitron, denimo, sledi pustita v notranjem delu detektorja, v prvem, elektromagnetnem kalorimetru pa se ustavijo. »Ker močno interagirajo z okolico, porabijo vso energijo že v tem delu. Fotoni niso nabiti, zato v notranjem detektorju ne pustijo sledi, v elektromagnetnem kalorimetru pa se bodo ustavili. Težji delci, kot so hadroni, bodo nekaj sledi pustili v notranjem delu, v hadronskem kalorimetru pa se bodo tudi ti ustavili. Tako bomo zagotovo vedeli, da je šlo za hadron,« pojasnjuje."[/i] (Vir: 106)
 

[i]»V notranjosti eksperimenta trči zelo veliko protonov. Pri tem nastanejo delci, ki v plasteh eksperimenta pustijo različne sledi,« pravi dr. Gorišek. »Bistvo je, da dobro preučimo te sledi, da sestavimo sliko, kakšni delci so v trkih nastali. Če se sledi delcev in njihove gibalne količine sestavijo tako, da nekje nekaj manjka, lahko posumimo, da je nastal neki delec, ki z našo snovjo ne interagira. Na primer, nevtrinov ne moremo videti, ker sledi ne pustijo, lahko pa jih vidimo posredno, ker nam v podatkih nekaj manjka. Iz črepinj sestavljamo celoto.«[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Približno sto metrov pod površjem se nam odpre pogled na monumentalno kompleksnost žic in cevi, ki vseskozi brnijo, da se ohlajajo."
"V LHC, ki je nameščen v 27 kilometrov dolg tunel pod švicarsko-francosko pokrajino, poustvarjajo razmere, kakršne so bile le nekaj sekund po velikem poku."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Cern (akronim iz francoskega imena za Evropski svet za jedrske raziskave) je ustanovilo 12 držav, med njimi tudi Jugoslavija, leta 1954. Ker je Jugoslavija izstopila iz članstva leta 1961, je morala Srbija leta 2019 ponovno postati polnopravna članica, na članstvo pa še čakata Slovenija in Hrvaška."[/i] (Vir: 35)
 

[i]"Pospeševalniki delcev so že od nekdaj lahko ustvarili posamezne antidelce, vendar je bil Cern prvi, kjer so raziskovalci združili te v atome antimaterije in ustvarili antivodik".[/i] (Vir: 35)
 

[i]"Navoji superprevodnika Sestavljajo ogromen elektromagnet, ki ustvarja magnetno polje, ki je 100.000-krat močnejše od Zemljinega."[/i] (Vir: 35)
 

[i]"Med temi trki se sprosti toliko energije, da nastane cela paleta novih delcev - čeprav ima večina izmed njih izjemno kratek življenjski čas. Za znanstvenike je pomembno, da odkrijejo vse nastale delce, pri čemer jim pomaga vrsta sofisticiranih detektorjev delcev.[/i]" (Vir: 35)
 

[i]"Ko pomožni pospeševalniki opravijo svoje delo, se v LHC vbrizgata dva snopa delcev, ki potujeta v nasprotnih smereh s hitrostjo svetlobe.
Snopa ohranjata krožne poti s pomočjo močnega magnetnega polja, ki deluje nanju. Na štirih mestih v LHC je mogoče snopa prekrižati in trčiti, naprave na teh mestih pa spremljajo posledice in beležijo rezultate meritev."[/i] (Vir: 35)