Forum VSE

[i]"Skoraj 81 odstotkov je lastnikov nepremičnin, …" [/i](Vir: 106)
 

[i]"Približno dve tretjini prebivalcev države živi v družinskih hišah, ki so v povprečju velike 130 kvadratnih metrov, …"[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Poleg ponudbe na ceno nepremičnin vpliva še povpraševanje. Številni kazalniki kažejo, da se to krepi, kar pritiska na rast cen."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"A pot do vseljivosti teh stanovanj je še dolga. Težava bo pridobiti ustrezna komunalno opremljena zemljišča, pred investitorji so med drugim tudi dolgotrajni postopki spreminjanja občinskih prostorskih izvedbenih aktov."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Na prihodnjo večjo investicijsko aktivnost bi lahko vplivali nižje obrestne mere in s tem cenejše financiranje, pri čemer se je rast gradbenih stroškov umirila."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"A tudi marsikje po Sloveniji zemljišč za gradnjo stavb primanjkuje, kar povzroča pritisk na cene. Ponudba primernih zazidljivih zemljišč je razmeroma majhna predvsem v največjih mestih, zato je približno tri četrtine transakcij na pretežno ruralnih območjih, ugotavljajo na Gursu."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"V zadnjih letih se število dokončanih stanovanj na leto sicer povečuje; leta 2023 jih je bilo po podatkih statističnega urada 4919, kar je največ po letu 2011, a polovico manj kot, denimo, leta 2008." [/i](Vir: 106)
 

[i]"Sogovornik ugotavlja, da je nepremičninski cikel, gledano po številu transakcij, dosegel vrhunec. Tudi cene bodo po njegovem težko še rasle zaradi plačilne nezmožnosti potencialnih kupcev. Ne pričakuje pa, da bi se znižale, dokler na trgu ne bo večjega števila novozgrajenih stanovanj oziroma dokler stare, nezanimive enote ne bodo prišle na trg obnovljene."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"… vzrok za upad prometa pri rabljenih stanovanjih ni izključno pomanjkanje ponudbe, kot se pogosto trdi, ampak tudi hitro rastoče cene nepremičnin." [/i](Vir: 106)
 

[i]"K zmanjšanju gradnje prispevajo dražja zemljišča ter v zadnjih letih višji stroški dela, materiala in financiranja."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Nižjih cen nepremičnin ni pričakovati, predvsem ker se ne obeta znatno povečanje ponudbe. To kaže več kazalnikov. Po eni strani se prodaja zemljišč za gradnjo stavb močno zmanjšuje, ugotavljajo na Gursu …"[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Število transakcij s stanovanjskimi nepremičninami se zmanjšuje od leta 2021 …"[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Znižanja cen ne moremo pričakovati, saj jih v rast poganja pomanjkanje ponudbe, glede na majhno število izdanih gradbenih dovoljenj in padec prodaje zemljišč za gradnjo pa si hitre večje ponudbe novih stanovanj ne moremo obetati. Investicije in nakupe bi sicer lahko nekoliko spodbudili nižje obrestne mere in s tem cenejše financiranje."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Dokler je delež lastniških stanovanj 93-odstoten, ostalih sedem odstotkov pa si približno na pol delita javni in zasebni najem ..."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"V Ljubljani pod pet tisoč na kvadrat težko kaj kupiš, mesečna najemnina za 70 kvadratnih metrov pa znaša 800 evrov.
V Novi Gorici enako veliko stanovanje kupiš za pol manj na kvadratni meter, najemnina pa je le 20 odstotkov nižja.
Garsonjera v Ljubljani stane 200.000 evrov, v Novi Gorici 100.000, tujo oddajaš za 700 evrov, tam za 600.
V malih mestih zato cene rastejo." [/i](Vir: 15)
 

[i]"Če ne bo hude finančne krize, se cene nepremičnin ne bodo umirile."[/i] (Vir: 15)
 

[i]Korekcije cen ni, ker je ponudbe premalo,
ker imajo ljudje veliko denarja na bankah in
ker so krediti ugodni."[/i] (Vir: 15)
 

[i]"Mi smo pač rojeni z opeko v trebuhu. Vsak mora imeti svojo hiško in svoj vikend."[/i] (Vir: 15)
 

[i]"A dokler se vse nepremičnine prodajo, še preden so zgrajene, ni zalog in cena težko pade.
Naš trg je majhen ...[/i]" (Vir: 15)
 
 

[i]"Najdražje stanovanje je v vili Schellenburg, tam cene za kvadratni meter dosegajo tudi deset tisoč evrov.
To so hkrati najvišje cene v našem glavnem mestu."[/i] (Vir: 15)