Forum VSE

[i]"A vendar je teza, da so krivi zgolj pohlepni investitorji in nezaupljivi prebivalci, napačna. Predvsem je kriva država, ki piše načrte o zelenem preboju, ne zna pa ustvariti pogojev, v katerih bi bile v okolje ustrezno umeščene vetrne elektrarne rešitev, ne pa del problema."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Vrnimo se na začetek, k dejstvu, da imamo v Sloveniji le tri vetrnice in da večina ljudi iz krajev, kjer naj bi vetrnice stale, nasprotuje gradnji. Kako naprej?
Investitorji velikokrat ne prepoznajo svoje vloge pri komunikaciji z lokalnim prebivalstvom."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Nedaleč stran, na drugi strani Drave, načrtujejo izgradnjo velike elektrarne, ki naj bi imela 56 vetrnic (po izvornih načrtih naj bi jih bilo še nekaj deset več) in bi proizvajala skoraj 200 MW električne energije, kar naj bi bilo dovolj za 110 tisoč gospodinjstev." [/i](Vir: 17)
 

[i]"Rešitev zagate je preprosta. Če je ena stran prepričana, da bosta transport na cestah in betoniranje vetrnih stebrov ogrozita podtalnico, mora druga stran jasno in z dokumenti ter strokovnimi mnenji dokazati, da gre za prazne strahove."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"V Avstriji morajo biti vetrne elektrarne od prebivališč ljudi umaknjene bistveno dlje kot v Sloveniji; nekateri trdijo, da je omejitev 1500 metrov."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Ravno zato potrebujemo prostorsko načrtovanje, ki nas zlasti skozi presojo alternativnih rešitev do tega dogovora pripelje.
Potem pa je spet stvar odločne države, da na ustrezna območja investicije tudi dejansko usmerja."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Če lahko kot posameznik neki poseg povežem z določeno koristjo, naj bo to neposredno plačilo, boljša cesta, novo igrišče ali nižji račun za elektriko, potem bom tak poseg precej lažje sprejel. Obliko te koristi pa je treba opredeliti v fazi načrtovanja posegov."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Menim, da je vloga države, da jasno opredeli prednostna območja za izkoriščanje vetra ter nato tja tudi usmerja investitorje.
Investitor pač mora pokazati, da njegov poseg ne bo bistveno poslabšal stanja."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Treba je povedati, da njeno poročilo ne izpolnjuje kriterijev znanstvene publikacije, zato je zaključke treba razlagati z veliko previdnosti. Od takrat se je izboljšala tudi tehnologija vetrnih elektrarn." [/i](Vir: 17)
 

[i]"Strah pred hrupom vetrnih elektrarn ima sicer zanimivo ozadje. Ameriška zdravnica Nina Pierpont je pred ducat leti izdala knjigo, kjer je opisala »sindrom vetrnih elektrarn«. Ljudje, ki živijo blizu vetrnic, naj bi imeli glavobole, težave z nespečnostjo in vidom, tinitus, vrtoglavico, panične napade in podobno."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Hrup ne moti le živali, denimo plašnega divjega petelina, ampak lahko škoduje zdravju prebivalcev, zlasti če so vetrnice postavljene preblizu njihovih domov." [/i](Vir: 17)
 

[i]"Na severu Evrope veter piha drugače kot pri nas, predvsem je bolj stalen in enakomeren. A to ne pomeni, da pri nas ni dovolj vetra." [/i](Vir: 17)
 

[i]"Elektrika, pridobljena s pomočjo vetra, predstavlja dobro tretjino vse zelene energije v EU. Kar je veliko.
V relativnem pogledu si z vetrom najbolj pomagajo na Danskem, kjer vetrna energija predstavlja 55 odstotkov vse porabe, večina njihovih vetrnic je na morju, v absolutnih številkah pa največ električne energije v Evropi na tak način pridobijo v Nemčiji. Na leto je v Nemčiji več kot 28.000 vetrnic pridela za 123 teravatnih ur, kar je približna petina letne porabe. Neposredno je v proizvodnji elektrike s pomočjo vetra zaposlenih 130 tisoč ljudi."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Kako pa gledate na električne avte? Kaj se bo zgodilo v Sloveniji?
Mislim, da zamenjava avtomobilov, prehod s fosilnih na električne ena proti ena ne bo mogoč, in to tudi ne bi smel biti cilj! Pogosto se električni avtomobili omenjajo kot rešitev za trajnostno mobilnost, ampak to absolutno ni res.
Električni avtomobili bodo še vedno povzročali gnečo, še vedno bodo stali v kolonah, še vedno bodo ljudje izgubljali čas. Analize kažejo, da avtomobili mirujejo več kot 90 odstotkov časa, ..."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Znan je primer Houstona, kjer so avtocesto razširili na 26 pasov (13 v vsako smer), to je najširša avtocesta. Le nekaj let po širitvi je bil potovalni čas daljši kot pred širitvijo."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Če je elektrika namenjena ogrevanju bazena, bi njena cena morala biti drugačna, kot če je namenjena gretju garsonjere na 17 stopinj. Tehnično je to mogoče izvesti. Druga možnost pa je, da bi subvencionirali projekte in podjetja, ki bi zagotavljali ugodje, torej primerno temperaturo, vlažnost zraka in njegovo kakovost." [/i](Vir: 17)
 

[i]"Kljub temu pa takšni projekti še vedno niso enostavno izvedljivi. Še vedno se ni lahko organizirati, še vedno je potreben kak lokalni heroj, ki žene tak projekt naprej. Podobno je pri obnovah."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Tudi električne avtomobile bomo polnili takrat, ko bo sijalo sonce, in ne ponoči."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Če do leta 2050 ne zgradimo drugega bloka nuklearke, ste ugotovili pri svoji simulaciji razogljičenja Slovenije, bomo največ električne energije morali dobiti iz sončnih elektrarn.
Zanima me, ali si ne bomo s tem nakopali drugih problemov, na primer, kako reciklirati te panele?
Glede odpadkov in recikliranja: sončni paneli so 50 let stara tehnologija, večinoma jo sestavljajo steklo, aluminij in silicij. Tudi če ta trenutek še nimamo industrije množične predelave starih sončnih panelov, pa jih ni problem nekje shraniti za nekaj let. Imejmo iste vatle, odpadke iz jedrske elektrarne moramo nekje shraniti za tisoče let."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Torej teoretično lahko danes v nekem bloku stanovalci, vsak posebej, kupijo toliko balkonskih sončnih panelov, da ti po moči ustrezajo veliki sončni elektrarni, za katero pa je treba pridobiti soglasje distributerja?
Da, razmišljamo tudi o tem. Če bi si vsak v nekem bloku kupil takšne panele, je potem odprtih vprašanj še več. Kaj se bo zgodilo s števci? Kako se bo na spremembo odzvala lokalna transformatorska postaja, ki ima praviloma zaščito, s katero preprečuje povratni tok, in podobno?" [/i](Vir: 17)
 

[i]"Eden izmed novih trendov so tudi sončne elektrarne brez pogodbe, torej balkonske. So te smiselne?
Da, ta uredba, v skladu s katero je mogoče manjše sončne panele priključiti na domače omrežje brez soglasja, velja od lani. Če na hitro pogledamo cene, vidimo, da lahko kupite sončne celice za dobrih 500 evrov. Cena večjih sončnih elektrarn se navadno giblje okoli evra na vat. Za 10 kW elektrarno boste recimo praviloma plačali 12, 13, 15 tisoč evrov. Te tako imenovane balkonske elektrarne so torej še cenejše.
Pri odločitvi, ali se vam nakup splača, morate pomisliti tudi, kakšna bo cena elektrike v prihodnosti, upoštevati morate svoje vzorce rabe električne energije. Takšne balkonske elektrarne se gotovo splačajo, če ves dan v povprečju trošite nekaj sto vatov električne energije. Hladilniki in nekatere naprave na primer delajo razmeroma konstantno skozi ves dan.
Vsak izmed nas lahko to po novem preveri na spletni strani mojelektro. si, kjer lahko iz pametnih števcev elektrike, ki so zelo razširjeni po Sloveniji, razberete svoj profil rabe električne energije.
Nakup takšnih sončnih celic je torej smiseln, drugo vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo, če bo tega zelo veliko."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Pomemben vidik je tudi koncentracija moči v takšnem objektu, saj majhna skupina ljudi obvladuje strateško najpomembnejši objekt in nepredstavljive denarne tokove. Če gremo po poti razpršene proizvodnje, pa ima lahko velik del ljudi dejansko v lasti proizvodne vire, kar bistveno demokratizira ključen sistem za vzdrževanje civilizacije."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Zaradi stroškovne optimizacije se jedrska energija po letu 204o postopoma ukinja. Če bi že začeli graditi, bi bil zagon okoli leta 2040, do takrat pa bi porabljali denar za vse dražja fosilna goriva, ki v večini prihajajo s problematičnih območij."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Logika ali strategija mora vedno biti takšna, da na začetku znižamo porabo. Konkretno to pomeni, da najprej vložimo denar v prenovo hiše ali stanovanja, izboljšamo toplotno izolativnost, kupimo nova okna in podobno. To pa zaradi tega, ker mora biti v drugem koraku vir energije čim šibkejši.
Prav tako ni racionalno, če kupimo premočno toplotno črpalko. Sicer pa je najcenejša prva investicija vedno izolacija neogrevanega podstrešja.
V večini teh primerov se namreč izolacija zgolj položi po tleh. Nato lahko pridejo na vrsto investicije v okna, nato fasada, prezračevanje z vračanjem toplote in na koncu zamenjava vira energije. Če gremo po tej lestvici, se zamenjava vira energije morda niti več ne splača, splača se le, če imamo kakšno res staro peč."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Problem odpadkov v jedrski industriji je kvečjemu prednost jedrske tehnologije. Teh odpadkov je namreč izredno malo, mogoče jih je reciklirati, so pa tudi veliko bolj varno shranjeni kot katerakoli druga vrsta odpadkov.
V Sloveniji že imamo predvideno lokacijo za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, imamo gradbeno dovoljenje, imamo zbran denar za izgradnjo."[/i] (Vir: 17)