Forum VSE

[i]"Kardum je RTVS opisal kot sistem, v katerem je po njegovem zelo težko kaj spremeniti." [/i](Vir: 18)
 

[i]"Od urednikov in drugih na vidnih funkcijah je ob pripravi zdaj že razvpitega programsko-produkcijskega načrta za leto 2024 menda dobil le peščico predlogov, v katerih je zaznal sveže ideje in ambicije ..."[/i] (Vir: 18)
 

[i]"Nekdanji član uprave opozarja tudi na anomalije, zaradi katerih je slovenska javna RTV skoraj brez primerjave. »Predpostavka je jasna: to je hiša samih genijev.
Posledice so tudi jasne, naštel jih bom samo nekaj: najvišja povprečna starost zaposlenih; najvišji odstotek zaposlenih za nedoločen čas, največje število zaposlenih na vodilnih delovnih mestih (167), največje število zaposlenih na uredniških delovnih mestih (387).
Primerjave so evropske,« je Kardum zapisal v odstopni izjavi, v kateri je osvetlil še pomanjkljivo izobrazbo delavcev RTVS: kar polovica zaposlenih na Televiziji Slovenija nima primerne izobrazbe za zasedbo delovnega mesta, na Radiu Slovenija pa tretjina."[/i] (Vir: 18)
 

S. Kardum: [i]"Če država na predlog ministrstva za kulturo ne bo sprejela novega zakona o RTV Slovenija, če se ne bo opravil temeljni premislek o tem, kaj je poslanstvo javnega medijskega servisa, bo ta zavod kmalu izginil."[/i] (Vir: 17)
 

S. Kardum:[i] "Če pogledamo širše, pa je bolj skrb zbujajoče, da skupna masa bruto plač, pa tudi delež in višina povprečne plače na RTV Slovenija, prednjači pred ostalim javnim sektorjem v Sloveniji - tudi kulturnim javnim sektorjem."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Dobro veste, kaj pravijo na ministrstvu za kulturo. Njihov argument je preprost. Naj ta hiša najprej uredi sama sebe, naj uredi stvari, o katerih se pogovarjava." [/i](Vir: 17)
 

S. Kardum: [i]"Ko vas takole poslušam, se zdi, da so nekateri zaposleni na RTV Slovenija privilegirani. Privilegirani so tudi zaradi drugih izumov, ki jih javni sektor sicer ne pozna. V mislih imam dodatek za »večopravilnost«. Bom poskusil razložiti: pojem večopravilnosti se nanaša na to, da nečesa ni v opisu del in nalog, in ker tam hkrati ne piše več, da si nekaj dolžan narediti po navodilih nadrejenega, prihaja do zlorab. Če mora tako asistent snemalca po terenu voziti celotno ekipo, je upravičen do dodatka za večopravilnost. Problem pri tem dodatku pa je, da se izplačuje na podlagi pogodbe, ki je sklenjena za daljše obdobje, ne glede na to, ali je bila ta storitev dejansko opravljena. Ne gre torej za izplačilo za nazaj, ampak za nekakšno predplačilo na zaupanje."[/i] (Vir: 17)
 

S. Kardum: [i]"V vmesnem času se je zgodilo marsikaj, spremenila se je klasifikacija izobrazbenih stopenj, pojavile so se različne izobraževalne ustanove, ki ponujajo izobraževanje tudi za tiste, ki ga še ne dosegajo. Navkljub temu, navkljub množici možnosti za tovrstno izobrazbo, več kot polovica zaposlenih na TV Slovenija še ne dosega primerne izobrazbe. Kar je šokantno."[/i] (Vir: 17)
 

S. Kardum:[i] "Pravilo v javnem sektorju so obvezni javni razpisi, hkrati je izobrazbeni pogoj vstopnica, da lahko zasedeš neko delovno mesto, še posebej, če je to visoko plačano. Na RTV Slovenija je drugače, tam je že od leta 1992 prvo pravilo interni razpis in drugo pravilo, da stopnja izobrazbe - natanko zaradi tega, ker je poglavitni kadrovski instrument interni razpis - ni bistvena."[/i] (Vir: 17)
 

S. Kardum: [i]"Se strinjam, strinjam se tudi s tem, da imajo nekateri dvojne ali trojne doktorate, pa so opravilno nesposobni."[/i] (Vir: 17)
 

S. Kardum: [i]"Velika večina ljudi, ki so prevzeli ali bodo prevzeli položaje, je imela in ima že predhodno sklenjene pogodbe za nedoločen čas. Ko jim mandat preneha, se le prerazporejajo in ostajajo v hiši. Na takšen način se delovna mesta množijo in množijo. Dobesedno jih izumljajo." [/i](Vir: 17)
 

S. Kardum: [i]"Na uredniških delovnih mestih naj bi bilo zaposlenih kar 387 posameznikov. Ta številka sama po sebi ne pove veliko.
Primerjajte to število z 2100 zaposlenimi, pa vam bo jasno, kaj sporoča." [/i](Vir: 17)
 

S. Kardum:[i] "Ugotovitve so bile neverjetne, z leti so se denimo množila različna delovna mesta, ki jih je trenutno več kot 500, bilo jih je celo 600. Veliko takšnih delovnih mest ne pozna noben javni zavod v Sloveniji, pa "tudi drugod ne."[/i] (Vir: 17)
 

S. Kardum: [i]"Če pogledate organizacijsko strukturo zavoda, vam bo hitro postalo jasno, da direktorji in tudi odgovorni uredniki in uredniki uredništev sploh ne vedo, kaj je tisto, kar je pomembno ali v njihovih očeh ali pa v očeh javnosti."[/i] (Vir: 17)
 

F. Pavšer: [i]"RTVS je res velik sistem, v katerem so zakoreninjene tudi nekatere anomalije, seveda tega moreš na hitro obrniti. Mislim pa, da se da zadeve postopno urejati tudi z manjšimi koraki."[/i] (Vir: 18)
 

U. Urbanija: [i]"Naj dodam, da je prav na novinarskem področju prihajalo do ekstremno veliko goljufij.
Nekateri namreč sistem izkoriščajo tako, da se zjutraj prijavijo. Potem gredo na več ur ven, češ da gre za službeni izhod, ob koncu delovnika se spet prikažejo.
Tako jim teče delovni čas, a se zanje sploh ne ve, kaj pravzaprav delajo.
Drugi pa naj bi imeli viške ur, zato dobivam prošnje za plačilo nadur ali koriščenje prostih ur, in to seveda ob petkih.
Takih goljufij je po moje še precej več."[/i] (Vir: 19)
 
 

[i]"Po odstavitvi je Vodušek v medijih razlagal, da je bil zamenjan zaradi tega, ker je Kučanu postavljal preveč kritična vprašanja. Točno tako.[/i]" (Vir: L. Ambrožič, Spotikanja)
 

Grah W.:[i] Po mojih informacijah šteje stavkovna skupina 180 ljudi. Vseh zaposlenih je okrog 2200.
Druga dva sindikata nista pristopila k stavki, je ne podpirata.[/i] (Vir: 18)
 

[i]Ne morem mimo tega, da sindikat in zaposleni na RTV niso protestirali, ko so se ukinjale druge oddaje, Zadnja beseda, Zvezdana, Politično, Polnočni klub …[/i] (Vir: 18)
 

V. Vodušek:[i] "Znotraj RTV je obstajal tihi dogovor med garniturami, levimi in desnimi, da sistemi preživijo ne glede na to, kdo je na oblasti. Ko so na oblasti levi, so desni bolj v ozadju in se nikomur nič ne zgodi, ko se situacija obrne, pa zamenjajo vloge. Ta sistem bipolarnosti je dovolj dolgo funkcioniral, zdaj pa se je to spremenilo.
Zato bi morali dati čim večjo vlogo profesionalnosti, novinarjem, novinarskim standardom."[/i] (Vir: 18)
 

[i]"Zanimivo bi bilo, če bi javnost ali novinarji iz realnega sektorja zahtevali podatke, kolikšen je obseg dela novinarjev v zavodu, koliko izdelkov naredijo na mesec, koliko časa za to porabijo in kakšne ocene svojih nadrejenih za to prejmejo - ter kolikšno plačo potem dobijo …
Medtem ko bi ene obravnavali kot zgledne, bi najbrž drugi zardevali." [/i](Vir: 19)
1. Morda še primerjalno z drugimi (tv) mediji: število zaposlenih, tok denarja …
 

[i]"Preostala dva sindikata … se ves čas težje pogajata, pogajanja so trša, sredstev za dvig plač preostalih sodelavcev vedno primanjkuje … SNS jima v tem pogledu nikdar ni pomagal (pogajal se je strogo ločeno in le za plače novinarjev), 'zato zdaj ne gre verjeti, da bi se naenkrat spreobrnili in ves svoj altruizem usmerili v pogajanja za dvig spodnje tretjine plač - kjer mimogrede ni uvrščenega nobenega novinarja' …"[/i] (Vir: 19)
1. (Podobno je tudi pri zdravnikih, učiteljih ipd. in njihovem "podpornemu" osebju: ) Jasno se ve, kdo je glavni, ključni, ima moč, ustvarja (končno) odvisnost: prvi je opravil veliko let napornega izobraževanja, slednji pa …; prvi mora izdelati konkretno vsebino (za katero naj bi odgovarjal), slednji pa je le asistenca (npr. stojalo, na katerem stoji kamera).
2. Kako naj se "poplača" razlika med "prvorazrednimi" in ostalimi: z večkratnikom plačila (od osnove), z "zvezdništvom", čim tretjim?
3. Prvi dve točki sta kapitalistični; ali pa se gremo enako(pravno)st, socialnost, "socializem", morda uravnilovko; ali zopet kaj tretjega pravičnega?
 
 
 

[i]"Oba omenjena nenovinarska sindikata … sta že od prejšnjega direktorja zahtevala sistematično prevetritev kataloga delovnih mest, metodološki preizkus vrednotenja in izdelavo ustrezne sistematizacije - no to je od njega zahteval tudi nadzorni svet, pa nič od tega."
"Velike razlike bodo obstajale še naprej, pri tem pa je nujno poudariti, da ne gre vsega metati v isti koš in da velike razlike obstajajo tudi med novinarji samimi, med uredništvi in med enotami."
"Poznamo primere, ko v manjših oddelkih ali uredništvih novinarji delajo zares veliko in v marsikaterih primerih tudi za bistveno manjšo plačo od 'zvezd TV-infa'. In če drži trditev glavne 'aktivistke', da eni izgorevajo, pomeni, da drugi delajo toliko manj. Zaključek je enostaven - organizacija dela ni primerna, delo ni pravilno razporejeno, sistematizacija je neustrezna."[/i] (Vir: 19)
1. (Drži, da bi bilo sledeče "koristno" na prenekaterih tudi čisto drugih področjih, "cehih": ) Kje je samo-etika, da bi se zavzeli za "čistost" opravljanja službe (torej služiti, opravljati poklic-anost)?
 
 
 

[i]"Po trditvah tega sindikata plače novinarjev niso nizke, kot je morda razumeti iz zahtev stavkajočih sindikatov novinarjev na RTV, v povprečju so precej višje od plač drugih primerljivih poklicev."
"Neuradno pa smo pridobili še podatke za majske novinarsko-uredniške plače, izplačane v juniju 2022, pri katerih na prvi pogled ni večjih razlik: prvih 50 najvišjih se giblje med 5260 in 3430 evrov bruto."
"Natančneje: povprečna izplačana bruto plača novinarjev je bila 29,88 odstotka višja od povprečne plače drugih delavcev."[/i] (Vir: 19)
1. Vprašanje (s klicajem) je, kolikšen del te plače si upravičeno zaslužijo glede na sporočilnost pa tudi na količino opravljenega dejanskega avtorskega dela (ne pa pobiranja in "kopiranja" iz raznih tiskovnih agencij - to je že enostavno razvidno, ko tudi drugi mediji enako "prepisano" poročajo).
2. Veliko je (po njihovem) čakanja na preži oz. (ne samo po moje) sedenja "v leru" - te luknje je možno aktivno uporabiti za ustvarjalno kritično komentiranje, izbrskanje še drugih virov, nenazadnje piljenje prispevka.
3. Morda parkrat na teden (ali pač pretiravam s to pogostnostjo) za nekaj deset sekund "vklopa" opravlja redno službo dopisnica npr. iz južne Primorske. Seveda je potrebno prišteti še čas za lepotno ureditev pred kamero (žal ni možno daljše posedanje v maskirnici ali čas za modno preoblačenje ipd.), seveda pa tudi za premik od točke do točke B na terenu.
 
 

[i]"Opozorili smo še, da na RTV ne delijo vsi mnenja z novinarskimi sindikati. Pretežni del tehničnih delavcev jih ne podpira."[/i] (Vir: 19)
1. Sledeče točke kažejo na (utemeljene) vidike, ali je pristop s stavko "nepravilen", nekorekten … Potrebno bi bilo najprej zelo pometati pred svojim pragom.
2. Kako naj pa "stavkajo" tisti plačniki prispevka, ki izražajo nezadovoljstvo s ponujenimi vsebinami (programom).
3. Glede na to, da obstaja, prvi, drugi, (tretji …) program; da je potrebno zadostiti "nacionalnosti" (četudi nepopularnosti, zelo majhni gledanosti): zakaj se programi bolj ne ločijo na nacionalni interes in "pop" gledanost?
4. Kliknil sem na 2. program (morda je vzrok čas "kislih kumaric"?): pol dneva je napovednik (bla-bla), drugi del dneva pa ponovitve …
5. In glede na to, da imamo možnost "časovnega zamika" …