Forum VSE

[i]»Mikroplastika mora nekam iti. Ne izgine.«[/i] (Vir: 25)
 

Recikliranje
[i]"Raziskovalci so v recikliranem obratu mikroplastiko zaznali tudi v zraku in predlagali, da bi takšne izpuste v zrak obravnavali v dodatnih raziskavah, saj vdihavanje mikroplastike pomeni tveganje za zdravje pljuč." [/i](Vir: 25)
 

Recikliranje
[i]»Plastiko smo začeli reciklirati, da bi obvarovali okolje. Mislim, da je ta raziskava pokazala, da smo v resnici s tem ustvarili drugačno, morebiti še hujšo težavo, ...«[/i] (Vir: 25)
 

Recikliranje
[i]"Iz izsledkov raziskave, ki so jo opravili na Škotskem, je mogoče sklepati, da se med rezanjem, drobljenjem in pranjem plastike v obratih za recikliranje kar od šest do 13 odstotkov prispelih odpadkov spremeni v mikroplastiko, majhne, strupene delce, zaradi katerih je zaskrbljenost za zdravje okolja in ljudi vedno večja in vedno bolj vseprisotna."
"V resnici jih očitno še povečuje, saj pripomore k še večji zapletenosti uganke."[/i] (Vir: 25)
 

[i]"Kaj pa odpadki, ki jih ni mogoče ne reciklirati ne predelati v gorivo?
Kaj drugega kot odlagališča nam tu ne preostane. Nimamo prave alternative." [/i](Vir: 18)
 

[i]"So še kakšne alternative odlagališčem?
Kaj pa je lahko še alternativa? Pogosto slišimo, da je treba vse reciklirati. A vseh odpadkov ni mogoče reciklirati, in če je to nemogoče in če imajo energetsko vrednost, je edina alternativa njihov sežig.
Potem je še vprašanje, kakšna tehnologija je najboljša." [/i](Vir: 18)
 

[i]"A vsaka država mora sama rešiti svoje probleme z odpadki in zgolj njihovo izvažanje iz razloga, ker ljudje nočejo (so)sežigalnic, ni dobra rešitev. Še vedno jih mora nekdo vzeti. Tudi druge države iščejo svoje rešitve, zato bo odpadke vedno težje izvažati. Za povrh je treba za izvoz odpadkov plačati, hkrati pa se s tem odpoveš prednosti, ki ti jo lahko prinese predelava odpadkov v energijo."[/i] (Vir: 18)
 

[i]"Ali obstajajo znanstveni dokazi, da toplotna obdelava odpadkov škodi zdravju?
Res smo iskali te dokaze, a nismo našli nobene študije ali znanstvenih dokazov, ki bi to potrjevali. V Evropi imamo danes 280 cementarn, ki uporabljajo SRF. Nobenih znanstvenih dokazov ni, da bi škodovale zdravju. Na Dunaju so kar štirje takšni obrati, eden je celo v središču mesta, a dokazov nismo našli. Če jih kdo ima, naj mi jih pošlje."[/i] (Vir: 18)
 

[i]"V Avstriji (so)sežigalnice odpadkov proizvedejo okoli pet odstotkov vse energije, ki jo letno potrebuje država. Celotnega energetskega problema na tak način ne moremo rešiti, lahko pa ga deloma omilimo. Pridobivanje energije na tak način je treba gledati z vidika regij.
Veliko mesto, kot je Ljubljana, ki ima vzpostavljen sistem daljinskega ogrevanja, pokuri veliko količino fosilnih goriv. Pomemben del bi lahko nadomestili z gorivi iz odpadkov, ki jih proizvede mesto in na ta način zmanjšali izpuste toplogrednih plinov."[/i] (Vir: 18)
 

Sežigalnice odpadkov
[i]"To je za okolje boljša rešitev, saj se zmanjšajo izpusti toplogrednih plinov, pridobiva se energija in s sodobnimi tehnologijami so tudi emisije iz (so) sežigalnic resnično nizke.[/i]" (Vir: 18)
 

[i]"Vse se na koncu spremeni v odpadek in vsega ni mogoče reciklirati."[/i] (Vir: 18)
 

[i]"Družbena sprejemljivost toplotne obdelave odpadkov se sicer med državami razlikuje. Medtem ko je na primer toplotna obdelava odpadkov široko družbeno sprejeta in sistemsko spodbujena v Avstriji in skandinavskih državah, ta faza hierarhije ravnanja z odpadki v Sloveniji nima širše družbene sprejemljivosti."[/i] (Vir: 18)
 

[i]In že smo pri primerih dobre prakse … saj je Slovenija po količini recikliranih odpadkov na zavidljivem drugem mestu v Evropi (skupaj z Avstrijo).
Pred njima je še Nemčija.[/i] (Vir: 18)
1. (Zaradi pristranskosti se bom vzdržal prej podobnemu komentiranju.)
 

[i]"Da bi razumeli, koliko smeti plava v naših oceanih, zadostuje podatek, da je celotna površina otoka naplavin samo v Tihem oceanu trikrat večja od Španije! Skupno meri kar 16.000 km2." [/i](Vir: 18)
1. Seveda je med odpadki ogromno neizkoriščenega prostora. In gre za bruto dvodimenzionalnost.
Recimo da za potrebe nedemagoškosti manjka podatek mase.
 
 

[i]"Leta 2004 je Kitajska postala prva država na svetu po proizvodnji trdnih odpadkov in s tega položaja po podatkih Svetovne banke izrinila Združene države Amerike."[/i]
1. Fajn se sliši "po podatkih Svetovne banke". A kaj pa ima "neka " banka (neposredno) opraviti s smetmi?
2. Kitajska je (bila) država v razvoju, (jasno).
3. Če izjavim statistično polento: Kitajska ima največ ljudi, vsekakor (glede na navedke) pa ima največ(jo količino) odpadkov.
Ali sledeče potrjuje:
[i]"Do leta 2030 naj bi Kitajska proizvedla že dvakrat toliko odpadkov kot Američani, kar je posledica bliskovite kitajske gospodarske rasti in urbanizacije.
Po podatkih časopisa … Kitajska trenutno proizvaja smeti dvakrat hitreje, kot raste njeno prebivalstvo, …"[/i] (Vir: 18)
 

[i]"Srbska prestolnica velja za deseto najbolj onesnaženo glavno mesto na svetu ter drugo najbolj onesnaženo mesto v Evropi, takoj za bosansko prestolnico Sarajevom."[/i]
1. Ne dolgo nazaj so bile poleg bogatih in revnih držav tudi t.i. države v razvoju, primer: Srbija, BiH. "Torej" je to "razvojna evolucija".
2. Zopet k prikazovanju "statistike": najbolj - na kaj: neto količino (gotovo ne), število prebivalcev, kvadratni (kubični) meter?
3. Korektno bi bilo ločiti ne toliko na količino kot na ne-kakovost (oz. škodljivosti) odpadkov.
[i]"Največja je Apex Rgional v Las Vegasu v Združenih državah Amerike, ki se razteza na kar 2200 hektarjev, na katerih je končalo kar 50 milijonov ton odpadkov. …
Druga največja deponija je Bordo Poniente v iudadu de Mexico, na tretjem mestu pa je deponija Laogang v Šanghaju na Kitajskem, kjer so še tri največja odlagališča na svetu."[/i]
[i]Potem so še Rim, Južna Koreja in dvakrat Indija.[/i](Vir: 18)
4. Ločiti bi bilo "potrebno" vsebino (pojmov) deponija in prosti odpadki.
 
 

[i]"Evropa več svojih odpadkov pošilja v sežigalnice, od katerih so nekatere razmeroma čiste …"[/i]
1. Hmm (glede na uvodno polemiko), torej Evropa (zelo) zmanjšuje tisto "začetno" (ali so tja všteti tudi npr. naši izločki, ki jih odplakujemo v kanalizacijo?) tretjino vseh odpadkov.
 

[i]"Skoraj 15 milijonov ljudi po vsem svetu zato živi in 'dela' v smetiščnih skupnostih."[/i]
1. Demagoško: Torej se povečuje zaposlenost, standard …
[i]"Člani skupnosti vsak dan brskajo po smeteh v upanju, da bodo našli kaj uporabnega za recikliranje. najdene pločevinske ali steklenice nato prinesejo posredniku. … Ti v povprečju zaslužijo 2,5 ameriškega dolarja na dan …" [/i](Vir: 18)
2. Nekje pri nas je postavljen avtomat, ki odkupuje (določene) po 5 centov za kos. Pa smo tam - tam.
 
 

[i]"Velike težave s smetmi imajo seveda tudi druge svetovne metropole, v kateri po oceni Svetovne banke živi tri milijarde ljudi, ki na leto proizvedejo 1,3 milijarde ton smeti …"[/i] (Vir: 18)
1. "Sramota" oziroma super: skoraj 5 kratno zaostajajo mega metropole za Kitajsko; in če upoštevamo še "podeželje" metropol, potem vse te mega proizvedejo le "mikro" delež.
2. Če vrnem demagogijo: najenostavnejša rešitev je, da se začne uvažati (nazaj) smeti iz Kitajske.
 

[i]"Leta 2004 je Kitajska postala prva država na svetu po proizvodnji trdnih odpadkov in s tega položaja po podatkih Svetovne banke izrinila Združene države Amerike."[/i] (Vir: 18)
1. Fajn se sliši "po podatkih Svetovne banke". A kaj pa ima "neka " banka (neposredno) opraviti s smetmi?
2. Kitajska je (bila) država v razvoju, (jasno).
3. Če izjavim statistično polento: Kitajska ima največ ljudi, vsekakor (glede na navedke) pa ima največ(jo količino) odpadkov.
Ali sledeče potrjuje:
"Do leta 2030 naj bi Kitajska proizvedla že dvakrat toliko odpadkov kot Američani, kar je posledica bliskovite kitajske gospodarske rasti in urbanizacije.
Po podatkih časopisa … Kitajska trenutno proizvaja smeti dvakrat hitreje, kot raste njeno prebivalstvo, …"
 

[i]"Kitajska, ki je bila dolga leta glavna destinacija za izvoz zahodnih odpadkov, je sprejela prepoved uvoza za kar 56 vrst trdnih odpadkov … S tem je Zahod prisilila, da se je vendarle začel sam ukvarjati s svojimi smetmi. …
Kitajska je do sprejetja prepovedi uvozila okoli 45 odstotkov vseh na svetu proizvedenih odpadkov, samo v letu 2016 jih je sprejela sedem milijonov ton."[/i] (Vir: 18)
1. Letno (v letu 2016) znaša okrog 15 milijonov ton vseh na svetu proizvedenih odpadkov.
2. V nekaj letih "šele" vsa ta svetovna količina (če se zaradi "amortizacije" ne zmanjša oz. razgradi v "prvotne" molekule) znaša za eno smetišče v ameriški puščavi.
 

[i]"Srbska prestolnica velja za deseto najbolj onesnaženo glavno mesto na svetu ter drugo najbolj onesnaženo mesto v Evropi, takoj za bosansko prestolnico Sarajevom."[/i] (Vir: 18)
1. Ne tako dolgo nazaj so bile poleg bogatih in revnih držav tudi t.i. države v razvoju, primer: Srbija, BiH. "Torej" je to "razvojna evolucija".
2. Zopet k prikazovanju "statistike": najbolj - na kaj: neto količino (gotovo ne), število prebivalcev, kvadratni (kubični) meter?
3. Korektno bi bilo ločiti ne toliko na količino kot na ne-kakovost (oz. škodljivosti) odpadkov.
[i]"Največja je Apex Rgional v Las Vegasu v Združenih državah Amerike, ki se razteza na kar 2200 hektarjev, na katerih je končalo kar 50 milijonov ton odpadkov. …
Druga največja deponija je Bordo Poniente v Ciudadu de Mexico, na tretjem mestu pa je deponija Laogang v Šanghaju na Kitajskem, kjer so še tri največja odlagališča na svetu."
Potem so še Rim, Južna Koreja in dvakrat Indija.[/i] (Vir: 18)
4. Ločiti bi bilo "potrebno" vsebino (pojmov) deponija in prosti odpadki.
 
 
 
 

[i]"Evropa več svojih odpadkov pošilja v sežigalnice, od katerih so nekatere razmeroma čiste …"[/i] (Vir: 18)
1. Hmm (glede na uvodno polemiko), torej Evropa (zelo) zmanjšuje tisto "začetno" (ali so tja všteti tudi npr. naši izločki, ki jih odplakujemo v kanalizacijo?) tretjino vseh odpadkov.
 
 
 

[i]"Združeni narodi ocenjujejo, da približno eno tretjino proizvedene hrane na svetu preprosto zavržemo.
… daleč največ hrane pa zavržejo v Združenih državah Amerike, tudi zaradi restavracij s hitro hrano, kjer vsi ostanki končajo v smeteh."[/i] (Vir: 18)
1. "Še enkrat": ločujmo pojme oz. njihovo vsebino, npr.: ostanki se (pač) reciklirajo; plastika je drug (težji) problem …
2. Zdaj: takšni so predpisi (zakoni): npr. ko poteče rok (dnevne) uporabe, restavracije morajo zavreči … (in ogromno preveč je takih, ki bi z veseljem "zvečer" prevzeli "zavrženo).
3. Jasno, lahko bi (po)jedli le tretjino (itak "smo" predebeli) - bi potem še več zavrgli - saj bogastvo "zahteva" (pričakuje) ogromno izbire oz. ponudbe; "smo" pač bogati materialisti.
 

[i]"Če sploh ne omenimo epidemije covida-19, med katero smo na mesec porabili 129 milijard obraznih mask in 65 milijard rokavic.
Vsak dan se zavrže tudi približno 20.000 ton medicinskih odpadkov …" [/i](Vir: 18)
1. Naj ponovim "floskulo": Najprej zdravje, potem "kultura".
Ali potencirano: če umremo, "umrejo" tudi odpadki.
2. Revni "zato" ne morejo zavreči toliko mask, medicinskih …, ne ker bi bili bolj ozaveščeni.