Napisal/-a Vse » September 3, 2026, 12:27 pm
lzr. prof. dr. Tanja Repič Slavič, zakonska in družinska terapevtka: "Če bi vprašali mojo staro mamo, ki bi danes štela 105 let, kaj je recept za srečno partnerstvo, bi zagotovo rekla: 'Molči in potrpi,' k temu pa dodala: 'Če bi katera ženska vedela, kaj jo čaka v zakonu, se nobena ne bi poročila.' To so bili res drugačni časi. Generacijo kasneje bi moja mama rekla: 'Potrpeti kdaj pa kdaj, sprejeti drugega, če je v mejah normale malo drugačen, in uporabljati zdravo kmečko pamet, saj partnerstvo ni muha enodnevnica, ampak življenjska odločitev.' Danes, ko smo tudi ženske v službah in se delo drugače deli, smo postali čustveno zahtevnejši, kar je vsekakor prav. Ženske na terapijah največkrat povedo, da si želijo in da pogrešajo več skupnega časa in pogovora, da bi bile slišane, ljubljene in da bi lahko delile to, kar doživljajo, s svojim partnerjem. Tudi če jih ne razume v vsem, da jim vsaj verjame, da se tako počutijo. Moški pa si želijo pohvale in se čutiti sprejete. Vsekakor morata oba sprejemati odgovornost za svoja dejanja in poskrbeti za svoj čustveni svet, kar pomeni, da ne kriviš drugega, se jeziš nanj, ko si sam nekaj naredil narobe. Sama menim, da je odnos kot skupen otrok. Če zanj oba lepo skrbita, bo srečen, če pa ne, bo nesrečen." (Vir: 11)
lzr. prof. dr. Tanja Repič Slavič, zakonska in družinska terapevtka:[i] "Če bi vprašali mojo staro mamo, ki bi danes štela 105 let, kaj je recept za srečno partnerstvo, bi zagotovo rekla: 'Molči in potrpi,' k temu pa dodala: 'Če bi katera ženska vedela, kaj jo čaka v zakonu, se nobena ne bi poročila.' To so bili res drugačni časi. Generacijo kasneje bi moja mama rekla: 'Potrpeti kdaj pa kdaj, sprejeti drugega, če je v mejah normale malo drugačen, in uporabljati zdravo kmečko pamet, saj partnerstvo ni muha enodnevnica, ampak življenjska odločitev.' Danes, ko smo tudi ženske v službah in se delo drugače deli, smo postali čustveno zahtevnejši, kar je vsekakor prav. Ženske na terapijah največkrat povedo, da si želijo in da pogrešajo več skupnega časa in pogovora, da bi bile slišane, ljubljene in da bi lahko delile to, kar doživljajo, s svojim partnerjem. Tudi če jih ne razume v vsem, da jim vsaj verjame, da se tako počutijo. Moški pa si želijo pohvale in se čutiti sprejete. Vsekakor morata oba sprejemati odgovornost za svoja dejanja in poskrbeti za svoj čustveni svet, kar pomeni, da ne kriviš drugega, se jeziš nanj, ko si sam nekaj naredil narobe. Sama menim, da je odnos kot skupen otrok. Če zanj oba lepo skrbita, bo srečen, če pa ne, bo nesrečen."[/i] (Vir: 11)