Izobraževanje - Znanost

[Vse]

Virolog C. D.: "Kar se tiče raziskav, je bila ta pandemija nedvomno priložnost mojega življenja. In izkoristil sem jo. Na začetku sem se popolnoma zavestno odločil, da se bom javno angažiral, saj se mi je zdelo, da kot znanstvenik tako lahko največ storim za družbo." (Vir: 17)
1. V intervjuju se pokaže, da mnenja virologa niso bila "ustrezna". Spregovori tudi o svojih napakah. Celo je vprašanje: "Kakšna je vaša nova napoved?" 

[Vse]

dr. D. Keber: "Etične pokončnosti pri članih strokovne skupine (Op.: za covid-19) nisem zaznal. Za slabo vodenje epidemije so bistveno bolj krivi, kot jih običajno prikazujejo mediji." (Vir: ?) 

Iz lastne izkušnje zdaj lahko potrdim, da to drži. 

[Vse]

 R. Jerala: (Izrezano iz konteksta?) "Poživitveni odmerek je nedvomno koristen, nima pa smisla ponavljati v nedogled." (Vir: 15) 

Vsaj dobro pomaga Mg, ne pa 100 procentno odpravi bolečine. 

[Vse]

Epidemiolog: "Usposobljeni smo tudi v kriznem komuniciranju." (Vir: 14) 

V teoriji. 

[Vse]

Sledeča izjava je primer tipičnega nasprotovanja "uradni" stroki (npr. zastopniku M. Fafanglu):
Dr. Figelj: "Asimptomatski bolniki ne okužijo skoraj nikogar. Tako je pokazala analiza 54 raziskav, ki so vključevale več kot 70.000 bolnikov s covidom.
Ugotovljeno je bilo, da bolniki s simptomi okužijo 18 odstotkov družinskih članov. Asimptomatski ljudje, torej na virus pozitivni ljudje brez simptomov, pa okužijo le 0,7 odstotka družinskih članov. ... Pozor: doma, kjer vemo, da se epidemioloških ukrepov ne držimo!
Maske torej niso potrebne. Mi pa smo jih morali nositi celo zunaj, kjer vemo, da je možnost prenosa okužbe praktično nična." (Vir: 11)
1. Druga plat: Nekoga ne zanima tisti "skoraj", ampak, ali bo mene (moje bližnje) - možnost je zelo majhna, je pa možnost ... in dejanskost (ko se, pač, zgodi). 

Tudi maske imajo svoj pomen.
Smo imeli maske, nisem zbolela.
Zdaj ko je to že skoraj mimo, sem pa zbolela.
Je pa tudi res, da nisem bila ravno naravno odporna, zaradi operacije. 

[Vse]

"Vlada ni določila klasifikacije nove bolezni covid z zakonom. … Legitimno je vprašati, zakaj.
Ob tem pa za takšno klasifikacijo ni navedla znanstvenih, strokovnih, medicinskih razlogov in utemeljitev." (Vir: 71)
1. Menim, da smo imeli (vedeli) (ne le en) odgovor na zakaj.
2. Ne vem (itak), zakaj (sploh) je potrebna kvalifikacija.
3. Vlada (v osnovi) ni znanstvena, strokovna, medicinska …; je (pač) politična.
4. Gospod (dr., profesor …) naj ne zganja (po nepotrebnem) birokracije, ko gre za veliko pomembnejše zadeve (reševanje zdravja, življenj). 

[Vse]

"Če medicinska stroka in znanost pravita, da je maska potreben in učinkovit ukrep, ne bom ugovarjal.
Ali pravita tako? Vsi ne pravijo tako. … Sčasoma jih bo vse več, tudi znanstvenikov …" (Vir: 71)
1. Že ton (retorično) vpraševanje (razmišljanje, dvom) - sploh ker temu prihajajo "odgovori" - pomeni (ali vsaj nakazuje) ugovor.
2. "Vse več": čeprav (sploh) ni pomembno (oz. ne bi smelo biti) število teh (oz. tistih).
3. Pa saj je gospodu znanemu (ustavnemu - torej na najvišji ravni) pravniku to znano: da je tako (oz. "še slabše") (tudi) v pravu … 

[Vse]

"Poslanka Mojca Škrinjar je naračunala, da bi opremljanje šol z rekuperacijskimi napravami stalo fantastično veliko, dve do tri milijarde evrov." (Vir: 08) 

Seveda bi morali monterje dobiti iz cele Evrope - da bi uspeli delo opraviti v (najhitreje) "10" letih. 

[Vse]

Sledeče mi je (zaradi iskrenosti, verjetno pač brezizhodne) všeč a je hkrati (in toliko bolj) žalostno:
Komunikatorka znanosti: "… ljudi, ki na nek način sledijo znanosti, ampak tudi biti odkrit o tem, česar znanost še ne ve." (Vir: 50)
1. na nek način: naj je to le komunikacijski zdrs komunikatorke znanosti; četudi smo s tem le pri glavi tiste ribe - ali pa je priznala (prej izjavljeno): "ne ve-m-o". Torej: Ne le cesar, znanost (zaradi takih) je gola.
2. česar znanost še ne ve: radi ponavljamo misel grškega misleca, da vem, da nič ne vem; znanstveniki (si) kaj takega ne morejo (in zato ne smejo) reči. Kajti zdajšnja znanost je kot bohteča rast prenapihnjenega balona, ki z naraščanjem prostornine a) "eksponentno" povečuje nevednost, b) si ustvarja v "prostoru s pikicami dognanj znotraj tega balona znanosti" vedno večje okrog teh "pikic" obdajajoče mehurje neznanja, zmede, posledičnega nezaupanja, majavosti, rušenja …
3. (Možna) praktična posledica: "Znanost" bo s svojo (ne)znanostjo (a. ne-znanjem in b. neznanjem) požrla samo sebe. 

[Vse]

Komunikatorka znanosti: "… je tako potrebno vključiti družbo in ne zgolj z vrha avtoritarno odločati ali pa se v primeru znanosti zapisati v neke akademske slonokoščene stolpe." (Vir: 50)
1. Boljše kot nič: (Verjetno) bolje, da so se tega (pre)pozno spomnili (in javno izjavili) - kot nikoli.
2. To je torej (zavajajoča) diplomatska "rešitev" (oz. nekakšno priznavajoče opravičenje lastne sesedenosti oz. pogrezanja): znanost zamenjuje "vključena družba".
3. slonokoščene stolpe: izraz je poznan iz cerkvenih Litanij Matere Božje. (Omenil sem že, da je Cerkev donedavna "skrajno" uspešno monopolno vodila tudi komunikologijo.) 

[Vse]

Vsaj med nekaterimi bolj vplivnimi slovenskimi znanstveniki in znanstvenicami je še vedno razširjeno prepričanje, da je treba morebitne težave in napake prikriti pred javnostjo, saj naj bi škodile ugledu skupnosti. (Vir: 18)
1. Sploh ne gre le za ne-ugled. Gre vsaj za objektivno odgovornost, tudi moralno odgovornost takih posameznikov; pravzaprav gre za krušenje (tistega) dela znanosti.
2. Opozicijsko-kompromisno stališče: je pomembneje, da javnost vidi znanost v blatu ali da se spere blato (odpravijo napake in težave - če je to možno dovolj hitro in brez posledične resnejše škode). 

[Vse]

Zanimanje za znanost je v današnji družbi vsekakor veliko.
Večja težava je, kaj ljudje dojemajo kot znanost oziroma znanstveno vednost. Marsikdo sicer trdi, da svoje odločitve opira na znanstvena spoznanja, a hkrati ni prav dobro znanstveno pismen, zato prihaja do zapletov.
Ni namreč vsaka izjava ali zapis znanstvenika tudi že zaupanja vredna znanstvena vrednost.
V ogromni množici objavljenih znanstvenih in strokovnih sestavkov lahko najdemo podporo za skorajda katerokoli stališče. …
Šele ko se posamezna nova ideja ubrani vseh utemeljenih kritik, postane del znanstvenega konsenza oziroma pridobi status znanstvene vrednosti. Takrat lahko rečemo, da tako pravi znanost. (Vir: 18)
1. "Včasih" se je temeljilo na veri (verovanju), zaupanju - če že. Ljudje so bili preobremenjeni z vsakodnevnim preživetjem, niso imeli "prostega časa", informacij.
Zdaj (zaenkrat - dokler ne bo recimo "zavladala" umetna inteligenca) "prevladuje" razum (bila so obdobja razsvetljenstva, realizma … - a to je bilo za redke "elite"), v širokem pomenu (kajti še vedno je pre-več kot dovolj butlov). 

[Vse]

Vsaj med nekaterimi bolj vplivnimi slovenskimi znanstveniki in znanstvenicami je še vedno razširjeno prepričanje, da je treba morebitne težave in napake prikriti pred javnostjo, saj naj bi škodile ugledu skupnosti. (Vir: 18)
1. Sploh ne gre le za ne-ugled. Gre vsaj za objektivno odgovornost, tudi moralno odgovornost takih posameznikov; pravzaprav gre za krušenje (tistega) dela znanosti.
2. Opozicijsko-kompromisno stališče: je pomembneje, da javnost vidi znanost v blatu ali da se spere blato (odpravijo napake in težave - če je to možno dovolj hitro in brez posledične resnejše škode). 

Koliko pa tako škodijo, pa ne pomislijo.
Prikrita škoda, ki potem enkrat izbruhne na dan. Slej ko prej.

[Vse]

"Ko v znanosti nekaj velja za dokazano, je pač dokazano - dokler se znanstvena paradigma radikalno ne spremeni." (Vir: 08) 

1. Torej je dokazanost (zelo) relativna.
2. "Zdaj" (že prej) poznamo manipulacije, prirejene (za dob'r d'nar) rezultate, dokaze. 

[Vse]

"Poleg več milijonov delovnih dni, ki jih v enem samem letu zaradi izgorelosti izgubi svetovno gospodarstvo, zdravstvene zavarovalnice ob tem namenijo še sedemsto milijard evrov za okrevanje zaposlenih." (A. Bagola, Kako izgoreti)
1. To je "en" vidik (primer); odtekanj je veliko, še večjih ... 

[Vse]

M. Kos: "Vendar bo to pomenilo tudi, da bo moral plačevati 40 odstotkov višje davke, saj morajo po zakonu poročeni Švicarji oddajati enotno davčno napoved, v kateri se seštejejo prihodki obeh zakoncev." (Vir: 11)
1. Nek davek zraste še za 40 %. In obračuna se na skupne (povišane) prihodke. 

[Vse]

Lani (2022) je Furs odpisal za 145 milijonov evrov dolgov.
"Če finančna uprava davčnega dolga v desetih letih ni mogla izterjati, se ta davek odpiše.
Večina obveznosti, lani recimo za 106 milijonov evrov, je sicer odpisana zaradi končanih insolventnih postopkov, saj obveznosti ni bilo mogoče izterjati v postopku stečaja oziroma prisilne poravnave." (Vir: 17)
1. Dobro, da država ne more (kar tako) postati insolventna, ko mora davkoplačevalcem vrniti denar.
Se pa marsikdo jezi: od njega zahteva (relativno) hiter odziv s plačilom. Ko pa je Furs dolžan povrniti denar, pa traja veliko dalj časa. "Tako pač je." 

Tega pravzaprav ne vemo. Lahko da se spomnijo, da ni denarja – in konec. 

[Vse]

Kdor ima 3 (ptičje) hišice, bosta 2 obdavčeni.
Tako bi se vsaj dobro rešilo brezdomstvo (ptičev) - ker bi tisti raje (po)da(ri)li ter par hišk tistim, ki nič nimajo. 

[Vse]

"Ta naložba je namenjena večji razpršitvi naložbenega portfelja, in če predstavlja več kot 10 odstotkov celotnega portfelja, močno zviša tveganje za večje padce in posledični neuspeh pri dosegu finančnih ciljev.
Vsekakor pred nakupom raziščite, kaj točno kupujete, in ne kupujte samo zato, ker je to kupil vaš sosed." (Vir: 45)
1. Kolikor (ne) vem, je osnova finančna pismenost. To je širok pojem in še širša in obsežnejša praksa.
2. Verjetno (vsaj v teoriji) bi se finančni ekonomisti ponavljali z naložbo (do) 10%.
3. Finančna pismenost:
a) Vložite ogromen (kar pač za nekoga to je) kapital za (samo)izobraževanje. To so začetni čisti odhodki.
b) Ali tvegate: zna biti, da bodo tudi čisti odhodki (prihodki pa bi bili samoumevni, kajne).
c) Plačujete posredniku (npr. "skladu"): neposredno (z vstopom v sistem, pri transakcijah, ob izstopu itd.) in posredno (drobni tisk, ko vam "trgajo"; ko se vaš finančnik "ušteje" - ampak saj ne gre za njegov d'nar; on je plačan predvsem od provizij in neposrednih odtrgljajev vam).
d) Ostajate nepismeni: tudi imate čiste odhodke ... 

[Vse]

Koliko je vredno Putinovo premoženje?
"A njegovo dejansko premoženje – za katerega sicer nihče ne ve, kje ga shranjuje in koliko – je ocenjeno na najmanj 60 milijard evrov, pa vse tja do 180. Za primerjavo, najbogatejši Zemljan Jeff Bezos ima pod palcem po oceni Forbsa okoli 158 milijard evrov." (Vir: 24ur.com) 

Ampak, npr. šejk(i): ko je celotna bogata država njegova - torej?! 

[Vse]

"In kaj pokaže več kot 150-letna zgodovina ameriške borze? Tamkajšnje delnice so v tem času letno prinašale za približno sedem odstotkov višjo donosnost od inflacije.
V tem izračunu so upoštevane tudi dividende." (Vir: 28)
1. Kdo bo "čakal" (vsaj) 150 let? 

[Vse]

"Prednosti nakupa in hrambe zlata v prostocarinski coni v Švici:
- Zlato je varno hranjeno v eni najbolj varnih držav na svetu.
- Zlato ni zabeleženo v nobeni evidenci premoženja.
- Država za njega ne ve in vam ga ne more zaseči (kar se v krizi rado zgodi).
- Niste v življenjski nevarnosti, kot v primeru, da zlato visoke vrednosti hranite doma.
- Niste odvisni od domačih bank, ki v primeru kriz razglasijo »bančne počitnice«, kar pomeni, da vanje ne morete po denar in ne v sef po zlato.
- Zlato lahko prodate (po internetu, s telefonskim klicem, po pošti) in v nekaj dneh prejmete kupnino. Znesek kupnine ni obdavčen z nobenim davkom, ker ne gre za finančni instrument, temveč kovino." (Vir: 89)
1. Tudi srebro je kovina - pa je obdavčeno.
"Ker je srebro tudi industrijska kovina, je, za razliko od zlata, pri nakupu in prodaji v Sloveniji treba plačati oziroma ddv, ki trenutno znaša 22%." 

[Vse]

J. Šušteršič: "Mi, v Evropi, pa tudi mi v Sloveniji se premalo zavedamo, kako smo v resnici bogati in kako nam je v resnici dobro.
Ves čas se nekaj pritožujemo, a ko gre človek malo po svetu in vidi, kako živijo drugod, pa se potem vrne, spozna, kako nam je tu dobro. Živimo v najbogatejšem delu sveta ..." (Vir: 18)
1. V tem najbogatejšem delu sveta smo seveda bolj spodaj. 

[Vse]

Brez odzdrava: "Ste naročeni?" - "Ne." - (Sledijo litanije.) "Potem se morate najprej naročiti." (Popoldan ne delajo, zjutraj pa naj bi imel obisk z opravljenim RTG pri napoteni …) Itd.
Potem pa (ko le prebere, da je napotnica nujno): "Pridite noter."
1. Imamo pač "vnaprej pametne" birokratske uslužbence na začetnih okencih, tudi v zdravstvu.
2. Samo ljudje smo, zelo različni.