Novi mediji, družbena omrežja

[Vse]

Ne dovolimo, da se baterija popolnoma izprazni ali da je popolnoma napolnjena, ves čas naj bo napolnjenost od 40- do 80-odstotna.
"Nam tako ljubo polnjenje čez noč je za baterijo najslabša možnost. Bolje jo je polniti večkrat po malo kot enkrat do roba." (Vir: 44)
 

[Vse]

Digitalizacija pametne ure
Odpravim se iz stavbe v avto pred njo. Pametna ura mi našteje okrog 1000 korakov.
 

[Vse]

"Je bilo življenje lepše pred iznajdbo mobilne telefonije?
'Vse, kar smo dorekli, je trdneje držalo, ker med obiski in dogodki ni bilo možnosti, da bi spreminjali dogovorjeno.'" (Vir: 95)
 

[Vse]

J. Plestenjak: "Mislim, da ni pri družbenih omrežjih niti enega plusa, res ga ne vidim. Ker dajo instant potrditev nekomu, ki je v trenutku negotovosti. Ne govorim o ljudeh, ki so v šovbiznisu." (Vir: 31)
 

[Vse]

"... na podlagi analize znanstvenih dognanj in izsledkov raziskav pojasni, da so pametni telefoni načrtno zasnovani tako, da uporabnika zasvojijo. Razloži, da podjetja, ponudniki pametnih narav, aplikacij in družbenih omrežij, uporabljajo kup psiholoških zvijač in pretkanih orodij, s katerimi si uporabnike hitro podredijo in jih pritegnejo h kompulzivni rabi.
V razvoj mehanizmov, namenjenih temu, da uporabniki pri rabi naprav preživimo čim več časa namreč niso vpeti zgolj razvijalci, programerji in oblikovalci, temveč tudi razvojni psihologi in podobni strokovnjaki. Plod njihovih prizadevanj so prefinjeni sistemi, ki načrtno izkoriščajo človekove osnovne nevrološke odzive - predvsem sproščanje dopamina, kemične snovi v možganih, zaradi katerih občutimo ugodje." (Vir: 17)
 

[Vse]

"Sistem je vseeno sila učinkovit, saj je v ravno ta nepredvidljivost za možgane tako vznemirljiva - radovednost in želja po potrditvi postaneta gonilo kompulzivne rabe pametnega telefona." (Vir: 17)
 

[Vse]

»Spomnimo se na rdeče številke, ki ob ikoni aplikacije označujejo število neprebranih sporočil; kako težko jih je prezreti,« opozori raziskovalka. »Tako in na podobne druge načine aplikacije umetno ustvarjajo vtis, da se dogaja nekaj novega - da bi nas zvabile v naslednji krog osveževanja in drsenja po časovnici.« (Vir: 17)
 

[Vse]

»Na primer, na velikih gumbih piše 'naprej', 'prijavi se' ali kaj podobnega, spodaj pa je z mikro črkami zapisana skorajda nevidna opomba, ki uporabnike obvešča, da soglašajo z vsemi pogoji rabe.« (Vir: 17)
 

[Vse]

Raziskovalka posebej omeni različne zavajajoče in prebrisane mehanizme, s katerimi platforme uporabnike spodbujajo k razkrivanju osebnih podatkov: »Ob možnosti za sledenje geolokaciji pogosto piše, da bo aplikacija tako učinkovitejša, v resnici pa gre za poskus zajemanja vaših podatkov in podatkov o vseh osebah, katerih podatke imate shranjene med svojimi stiki.« (Vir: 17)
 

[Vse]

»Pomisliti moramo samo, koliko financiranja, komuniciranja, gospodarskih in političnih prizadevanj je vloženih v digitalizacijo slehernega vidika našega življenja in še posebej v to, da bi bili v digitalnem svetu čim dlje in bi se vanj čim pogosteje vračali.« (Vir: 17)
 

[Vse]

"Prepričana je, da je digitalni ekosistem usklajen z logiko kapitalizma, razvoj digitalnih naprav in platform." (Vir: 17)
 

[Vse]

»Ne gre in nikoli ni šlo za dobrobit oseb, ki tehnologijo uporabljajo, temveč za poslovni model.« (Vir: 17)
 

[Vse]

"... pahnejo v digitalno odvisnost, številni strokovnjaki opozarjajo, da so k njej najbolj nagnjeni mladi, saj tovrstnim zvijačam nasedejo še prej kot odrasli. Sočasno naj bi bili tudi možgani v razvoju najobčutljivejši za negativne učinke čezmerne rabe novih tehnologij." (Vir: 17)
 

[Vse]

"Lani naj bi bili Američani v povprečju telefon v roke prijeli kar 205-krat na dan; torej vsakih pet minut, pripadniki generacije Z pa v ZDA dandanes telefonu v povprečju posvetijo več kot šest ur na dan." (Vir: 17)
 

[Vse]

"A to (op.: Američani in telefon) moramo postaviti v kontekst: upoštevati moramo, da ta čas ni namenjen zgolj brezciljnemu drsenju po zaslonu, slepemu tavanju po vrtincu družbenih omrežij in pregledovanju najnovejših videotrendov na TikToku. Katja Koren Ošljak se zato sprašuje, kako sploh opredeliti čezmerno rabo telefona. Prepričana je, da je ne moremo opredeliti v urah, »vsaj ne v družbenih okoliščinah, ko smo vsi nenehno priklopljeni«." (Vir: 17)
 

[Vse]

"Terapevt Miha Kramli razloži, da skoraj vsi, ki jih v centru za zdravljenje odvisnosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica obravnava zaradi zasvojenost z novimi tehnologijami, v virtualnem svetu preživijo vsaj osem ur na, dan, kar je najmanj - nekateri so pred zasloni cel dan ali več. »Človek, ki je toliko časa v virtualnem svetu, ni več sposoben opraviti niti osnovnih nalog - niti končati srednje šole, kaj šele fakultete. Postane povsem nefunkcionalen,« pravi Miha Kramli.
Vseeno pa tudi on poudarja, da je čas, ki ga uporabnik preživi pred zaslonom, v smislu negativnih učinkov popolnoma relativen in »odvisen od notranje in fizične kapacitete vsakega posameznika. Oseba, ki je aktivna in radovedna, ki vselej kaj počne in napreduje, lahko v virtualnem svetu preživi tudi šest ur na dan, pa je to ne prizadene. Komu, ki je pasiven in zaprte narave, lahko škodujeta že dve uri vsakodnevnega drsenja po zaslonu,« trdi. Tezo podkrepi z zgovorno primerjavo: So ljudje, ki lahko spijejo liter vina, pa so še dokaj trezni in funkcionalni, koga drugega popolnoma potolče že en deciliter.«" (Vir: 17)
 

[Vse]

"... »budnice« opozori na množico konkretnih negativnih učinkov pretirane rabe pametnega telefona in družbenih omrežij, zaradi katere kognitivne sposobnosti uporabnikov postopoma nazadujejo. Opozori denimo na krčenje razpona pozornosti: ker vsebino na telefonu navadno zgolj preletavamo, to dolgoročno zmanjšuje veščine poglobljenega razmišljanja in kritične presoje. Avtorica je prepričana, da nam tehnološki mogotci načrtno kradejo pozornost. »Bolj ko smo raztreseni, več smo zanje vredni,« pravi. Ne le da smo za najnovejši iPhone odšteli celo premoženje, tudi pozornost, ki jo namenimo telefonu, je valuta, s katero plačujemo najemnino zanj." (Vir: 17)
 

[Vse]

"Pretirana raba pametnega telefona krepi stres in krati spanec.
Kompulzivna raba telefona dolgoročno hromi spomin. Zaradi nenehnega preklapljanja med aplikacijami, hitre potrošnje informacij in samodejnega drsenja po zaslonu možgani izgubljajo čas in manevrski prostor, ki ga potrebujejo za obdelavo in utrjevanje spomina. Namesto da bi podatke prenašali iz kratkoročnega spomina v dolgoročnega, zgolj kopičimo nepovezane drobce informacij, ki hitro utonejo v pozabo. Zaradi tega postajamo vse bolj odvisni od zunanjih virov informacij - ko česa ne vemo, si s tem ne belimo glave, temveč namesto napenjanja možganov nemudoma posežemo po telefonu, vsevedni zakladnici znanja, ki razmišlja namesto nas.
To opaža tudi Miha Kramli. »Zaradi nepravilne rabe novih tehnologij možgani pogosto niso več sposobni dolgoročno shranjevati zahtevnejših informacij. Zdaj imamo vse več mladostnikov, študentov in tudi odraslih ljudi, ki kažejo znake tako imenovane digitalne demence - niso sposobni študirati ali opravljati dela.«" (Vir: 17)
 

[Vse]

"Kot pri vseh vrstah odvisnosti je prvi korak k okrevanju ta, da zasvojenost prepoznamo. Očitni znak zasvojenosti s telefonom je, da nas telefon v spalnici spremlja, preden zaspimo, in da se mu zjutraj posvetimo, še preden zlezemo iz postelje. Avtorica zato predlaga, naj si kupimo analogno budilko in telefon za vselej odstranimo iz spalnice.
Predlaga tudi, naj sčasoma uvedemo »digitalni sabat«, naj se torej en dan v tednu vzdržimo rabe telefona. Ključen korak je prav tako, da na telefonu izklopimo vsa obvestila, tudi obvestila o (službeni) e-pošti.
Avtorica nas s tem po svoje spodbuja, da uveljavimo pravico do odklopa." (Vir: 17)
 

[Vse]

"Naslednji korak je uvedba »prepovedanih območij«, torej prostorov doma, kjer telefona ne uporabljamo, denimo v jedilnici, delovnem kabinetu ali kopalnici. Svetuje še, da si na telefon naložimo aplikacijo za spremljanje časa, ki ga preživimo pred zaslonom, saj tako dobimo konkretne podatke o tem, koliko časa preživimo s telefonom v roki in katere aplikacije največ uporabljamo. »Šele potem boste lahko začeli razmišljati, kakšen odnos si sploh želite imeti s svojo napravo.«" (Vir: 17)
 

[Vse]

»Ena od taktik, kijih uporabljajo, je raba družbenih omrežij izključno v večernih urah, potem ko so šolske in druge obveznosti že opravili. Namesto zdravstvenega vidika je pri njih v ozadju samoomejevanja učinkovitost.« (Vir: 17)
 

[Vse]

"In katere taktike mladi uporabljajo pri samoomejevanju in odklapljanju od družbenih omrežij? Česa lahko naučijo tudi pripadnike starejših generacij?
Mladi na telefonu najpogosteje izklapljajo obvestila, zvok in druge motnje. Seveda omejujejo tudi rabo aplikacij. Prav tako posegajo po strožjih taktikah. Telefon umaknejo v drug prostor. Izklapljajo spletno povezavo. Ali pa aplikacije z družbenimi omrežji preprosto izbrišejo." (Vir: 17)
 

[Vse]

Odvzem telefona
"... terapevt Miha Kramli vodi Center za zdravljenje odvisnosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica, kjer se ukvarjajo tudi z zdravljenjem nekemične zasvojenosti. Ta je pred 3o leti, v času ustanovitve centra, pomenila predvsem zasvojenost z igrami na srečo, zdaj pa že dolgo prevladujejo zasvojenosti s sodobnimi tehnologijami, predvsem z družbenimi omrežji in videoigrami, pa tudi denimo s športnimi stavami in vlaganjem v kripovalute.
V centru se trenutno zdravi okoli 270 zasvojencev vseh generacij. V večini so sicer mladi uporabniki, a kot poudari Miha Kramli, »ni starostne skupine, ki bi bila odporna proti pastem digitalne odvisnosti«. Terapevt ocenjuje, da je »v Sloveniji približno 2500 do 3000 osnovnošolcev, srednješolcev in študentov, ki še niso poiskali strokovne pomoči, vendar jim zaradi zasvojenosti z novimi tehnologijami ne bo uspelo končati izobraževanja«. Poudarja pa, da »ne gre za uradne podatke, temveč za strokovno domnevo, utemeljeno na izkušnjah iz prakse«." (Vir: 17)
 

[Vse]

"Na posvete s terapevtom hodijo tudi starši rosno mladih zasvojencev, z novimi tehnologijami - najmlajši šteje zgolj pet let." (Vir: 17)