Knjižnice ali knjigarne; založništvo & pisateljevanje

[Vse]

"Da bralci dajejo prednost izposoji, nam postane jasno, že če primerjamo število izposoj in število prodanih izvodov posamezne knjige – število izposoj je praviloma občutno višje od števila prodanih izvodov, tudi če gre za uspešnico. ...
Prvih pet največkrat izposojanih knjig v posameznem letu ... ima praviloma od 7000 do 15.000 izposoj, založniki pa so že veseli, če jim – sploh pri domači literaturi – uspe prodati polovico naklade, tj. 200–300 izvodov." (Vir: 17)
 
 

[Vse]

"Slovenski knjižnični sistem je eden najboljših v Evropi, prav tako izposoja na prebivalca.
Obenem pa imamo eno najnižjih številk glede prodanih knjig na prebivalca." (Vir: 17)
1. (Kar nekaj pripomb je nad monopolista Cobissa.)
 
 

[Vse]

"Sistem rezervacij v knjižnicah je naredil svoje, ljudje so pripravljeni na knjigo čakati zelo zelo dolgo, pa čeprav bi bila alternativa nakup za 15 evrov.
Kultura nakupovanja knjig pri nas vztrajno izginja, tudi na račun izginjajočih knjigarn." (Vir: 17)
1. Imamo "knjigarne" (založb) tudi na spletu ...
 
 

[Vse]

M. Matos: "Knjige večjih založb v knjižnice običajno prispejo že po nekaj tednih. Če bi se ta doba podaljšala na šest mesecev, bi bila radovednost ob knjižni novosti najljubše založbe morda prehuda in bralec bi se ponjo odpravil v knjigarno." (Vir: 17)
1. Glede na ugotovitve prejšnjega prispevka se to (verjetno) ne obnese.
2. Kdo pa brani založbam, da ne počakajo (vsaj) 6 mesecev?!
 
 

[Vse]

"Merilo za knjižnice je branost, vemo pa, da ta ni vedno sinonim za kakovost." (Vir: 17)
 
 

[Vse]

Za nabavnike v knjižnicah je subvencija (podpora založnikom) zaviralni dejavnik.
Subvencioniranih knjig naj bi bilo za približno četrtino. (Vir: 17)
 
 

[Vse]

Ljudi je potrebno z znanstvenimi podatki prepričati, da kdor bere, bo pameten in bo bolje živel. (Vir: 17)
1. Znanost tega ne more "kar tako" objektivno zagotoviti oz. prepričati.
2. Ugotovljeno je bilo, da "večina" ljudi raje bere "popularne" kot "pametne" knjige.
 
 

[Vse]

A. Blatnik: "Dodaten problem je, da v Sloveniji precej manj ljudi od evropskih povprečij kupuje knjige, najprej zato, ker so zelo drage - a na tako majhnem trgu kaj doti cenejše pač ne morejo biti, saj se skupni stroški delijo s številom predvidenih kupcev.
Ne kupujemo pa tudi zato, ker imamo odličen knjižnični sistem in je o novih knjig mogoče zelo hitro priti v splošnih knjižnicah, ki so tudi njihov najpomembnejši kupec." (Vir: 18)
 
 
 
 

[Vse]

A. Blatnik: "Izdajamo namreč visokokvalitetne in zato precej zahtevne knjige, ki se nikjer po svetu ne prodajajo kaj dosti ..." (Vir: 18)
 
 

[Vse]

A. Blatnik: Če bi uresničevali priljubljenost spletnega komentarja 'vsak naj si svoje hobije plačuje sam' in 'trg bo že pokazal, kaj je vredno', bi ostali brez vsega tega. (Vir: 18)
 
 
 
 

[Vse]

A. Blatnik: "Pred časom sem izračunal, da bi tudi najbolj prodajani slovenski avtorji, na primer Tadej Golob, Bronja Žakelj, Mojca Širok, od prodaje knjig, če bi bili plačani v skladu z mednarodni standardi, torej deset odstotkov od cene, lahko zaslužili le nekaj povprečnih mesečnih plač.
Torej bi morali za povprečno življenje napisati vsaj dve uspešnici letno. Toliko jih v Sloveniji niti nimamo." (Vir: 18)
1. (Ampak) niso plačani niti 10 odstotkov.
2. Nekako polovica prodajne cene (skupaj z davkom; pa prištejmo še nujno administracijo) se izgubi zaradi prodaje v knjigarni.
Je pa npr. Svet knjige pobral (novejši podatek ni preverjen) 80 - 90 odstotkov.
 
 

[Vse]

A. Blatnik: "Mimogrede: mednarodno pravilo pravi, da je uspešnica knjiga, ki jo v desetih letih po izidu kupi en odstotek prebivalstva, torej se mora slovenska prodati v več kot 20.000 izvodih.
Od leta 1991 dalje imamo v Sloveniji dve taki leposlovni knjigi, morda se bo posrečilo še dvema. Takšna je naša knjižna realnost." (Vir: 18)
 
 

[Vse]

A. Blatnik: "V Sloveniji vsako leto izide od 200 do 300 pesniških zbirk, a le kaka desetina pri založbah, ki opravljajo vse založniške funkcije, med njimi najpomembnejšo - uredniško izbiro.
Večina izdanih knjig v knjigarne sploh ne pride, pa tudi resnejši založniki so do poezije zadržani, saj jo zelo malo odkupujejo celo knjižnice." (Vir: 18)
 

[Vse]

B. Mozetič (glede prodaje knjig poezije knjigarnam): "Pred 30 leti smo knjižnicam prodali 140 izvodov, zdaj jih kupijo 20-30, če jih ploh.
V knjigarnah se ne proda skoraj nič, še največ prodajo pesniki sami na branjih." (Vir: 18)
 

[Vse]

B. Mozetič: "Založniki sicer dobijo tudi za izdajo pesniških zbirk s podporo JAK, vendar je ta največ 70 odstotkov skupnih stroškov nastanka knjige, a da se račun pozitivno izide, je treba prodati vsaj kakih dvesto izvodov, to pa sploh ni lahko." (Vir: 18)
 

[Vse]

A. Blatnik: "Zavrnjena je seveda večina ponujenih prvopisov, in to je zelo boleč proces, saj je vsakdo, kdor pošlje besedilo na založbo, prepričan, da zasluži objavo, sicer pač ne bi pošiljal.
In številnim je objaviti knjigo važnejše od česarkoli drugega.
Nekatere knjige potem izidejo drugje, običajno skušam zavrnjene tolažiti prav s tem, da so okusi različni in da je v Sloveniji možnosti za objavo več kot kadarkoli prej ..." (Vir: 18)
 

[Vse]

A. Blatnik: "... je vstop v naše literarno polje zelo odprt in kar demokratičen. Zanj ni treba končati nobenih šol, kakor pričakujejo znanost in več umetnostnih zvrsti.
pisati lahko začneš in nadaljuješ v zrelih letih - v športu tako ne gre.
Tudi kakega posebnega finančnega vložka, ki ga zahtevajo druge človeške dejavnosti,ne potrebuješ." (Vir: 18)
 

[Vse]

A. Blatnik: "Ob vsem našem stokanju, da knjig nihče več ne bere, si vse več ljudi želi napisati svojo knjigo, jo izdati in obstati, tisti najpremožnejši pa za to najamejo Tadeja Goloba. Nihče pač ne želi biti nihče." (Vir: 18)
 
 

[Vse]

"Slovenci veliko pišemo, tudi pesnimo radi. Se to bere?
- Ne, ne bere se več. Niti knjig se ne bere več." (Vir: 18)
 

[andreja]

A. Blatnik: "Pred časom sem izračunal, da bi tudi najbolj prodajani slovenski avtorji, na primer Tadej Golob, Bronja Žakelj, Mojca Širok, od prodaje knjig, če bi bili plačani v skladu z mednarodni standardi, torej deset odstotkov od cene, lahko zaslužili le nekaj povprečnih mesečnih plač.
Torej bi morali za povprečno življenje napisati vsaj dve uspešnici letno. Toliko jih v Sloveniji niti nimamo." (Vir: 18)
1. (Ampak) niso plačani niti 10 odstotkov.
2. Nekako polovica prodajne cene (skupaj z davkom; pa prištejmo še nujno administracijo) se izgubi zaradi prodaje v knjigarni.
Je pa npr. Svet knjige pobral (novejši podatek ni preverjen) 80 - 90 odstotkov. 

Spet trgovci.
Banda trgovska.


 

[andreja]

A. Blatnik: "Zavrnjena je seveda večina ponujenih prvopisov, in to je zelo boleč proces, saj je vsakdo, kdor pošlje besedilo na založbo, prepričan, da zasluži objavo, sicer pač ne bi pošiljal.
In številnim je objaviti knjigo važnejše od česarkoli drugega.
Nekatere knjige potem izidejo drugje, običajno skušam zavrnjene tolažiti prav s tem, da so okusi različni in da je v Sloveniji možnosti za objavo več kot kadarkoli prej ..." (Vir: 18) 

Premalo je samokritike. Kar vsak bi knjigo izdal.

 

[Vse]

A. Blatnik: "Mimogrede: mednarodno pravilo pravi, da je uspešnica knjiga, ki jo v desetih letih po izidu kupi en odstotek prebivalstva, torej se mora slovenska prodati v več kot 20.000 izvodih.
Od leta 1991 dalje imamo v Sloveniji dve taki leposlovni knjigi, morda se bo posrečilo še dvema. Takšna je naša knjižna realnost." (Vir: 18) 

1. Težko je napisati res dobro knjigo.
2. Zato pa z lahkoto (veliko večjo, kot se zdi) narašča število publikacij letno.
(Podobno je tudi na drugih področjih: glasba, film.)


 

[Vse]

A. Blatnik: "V Sloveniji vsako leto izide od 200 do 300 pesniških zbirk, a le kaka desetina pri založbah, ki opravljajo vse založniške funkcije, med njimi najpomembnejšo - uredniško izbiro.
Večina izdanih knjig v knjigarne sploh ne pride, pa tudi resnejši založniki so do poezije zadržani, saj jo zelo malo odkupujejo celo knjižnice." (Vir: 18) 

1. Količina zelo vlada nad kakovostjo.
2. To je "demokracija".
Vsak že je lahko petelin na svojem kupu gnoja.


 
 

[Vse]

B. Mozetič: "Založniki sicer dobijo tudi za izdajo pesniških zbirk s podporo JAK, vendar je ta največ 70 odstotkov skupnih stroškov nastanka knjige, a da se račun pozitivno izide, je treba prodati vsaj kakih dvesto izvodov, to pa sploh ni lahko." (Vir: 18) 

1. Vsak je že lahko vsaj pesnik, če že ne (zmore biti) pisatelj.
2. Pesmi so brez rime, brez klasičnega sloga; celo so prevečkrat le bolj skupki neke ubesedene zamisli.
3. S takšno pesnitvijo vam vedno ostane upanje, da tudi postanete (pravzaprav se samorazglasite) - pesnik.


 

[Vse]

B. Mozetič: "Založniki sicer dobijo tudi za izdajo pesniških zbirk s podporo JAK, vendar je ta največ 70 odstotkov skupnih stroškov nastanka knjige, a da se račun pozitivno izide, je treba prodati vsaj kakih dvesto izvodov, to pa sploh ni lahko." (Vir: 18) 

1. Vsak je že lahko vsaj pesnik, če že ne (zmore biti) pisatelj.
2. Pesmi so brez rime, brez klasičnega sloga; celo so prevečkrat le bolj skupki neke ubesedene zamisli.
3. S takšno pesnitvijo vam vedno ostane upanje, da tudi postanete (pravzaprav se samorazglasite) - pesnik. 

1. Manj je več.
2. Torej naj se spiše (in izda) ena ok poezija. To bo povečalo možnost tudi prodaje.
3. Naj pa postane založništvo nekaj več, ne le obrt.
4. Tako pa imamo morje (samo)založb, ogromno tudi propadlih.