"Leta 1872, sto let po izidu zadnjega zvezka Enciklopedije, je bil zaradi hitrega razvoja strokovnih področij možen le še površen pregled vsega znanja, stoletje in pol pozneje pa ne moremo vsega zaobjeti niti znotraj posameznih ožjih področij.
Izrazi, kot sta na primer »fizika« ali »biologija«, so razmeroma ohlapne oznake, strokovnjak za fiziko delcev pa se na primer težko prebije že čez prvo stran novega strokovnega članica s področja virusne imunologije. Zaradi takšnega drobljenja znanja odločanje v sferi javnega življenja seveda ni preprosto.
Nadvse specializirana področja sodobne znanosti so postala tako težko razumljiva in malodane skrivnostna, da se morajo strokovnjaki včasih izobraževati vse do svojega petintridesetega leta, če se želijo pridružiti tej novi duhovščini." (Vir: 86)
Ekologija: Kako v resnici deluje svet
Re: Ekologija: Kako v resnici deluje svet
"Treba se je znebiti ogljika - prenehati moramo uporabljati fosilni ogljik in izkoriščati zgolj neusahljive tokove obnovljive energije.
Težava je v tem, da našo civilizacijo poganjajo fosilna goriva, ves tehnološki in znanstveni napredek, kakovost življenja in blagostanje pa slonijo na izgorevanju velikanskih količin fosilnega ogljika, od te ključne determinante sodobnega udobnega življenja pa se ne moremo kar posloviti v nekaj desetletjih, kaj šele v nekaj letih." (Vir: 86)
Težava je v tem, da našo civilizacijo poganjajo fosilna goriva, ves tehnološki in znanstveni napredek, kakovost življenja in blagostanje pa slonijo na izgorevanju velikanskih količin fosilnega ogljika, od te ključne determinante sodobnega udobnega življenja pa se ne moremo kar posloviti v nekaj desetletjih, kaj šele v nekaj letih." (Vir: 86)
Re: Ekologija: Kako v resnici deluje svet
"Na tej lestvici štirje materiali zasedajo najvišje mesto in po moji oceni tvorijo štiri stebre sodobne civilizacije: cement, jeklo, plastika in amonijak." (Vir: 86)
Re: Ekologija: Kako v resnici deluje svet
"Za globalno proizvodnjo teh štirih materialov je zato potrebnih okoli 17 odstotkov vse svetovne primarne energije,
25 odstotkov sproščenega CO2 izvira iz izgorevanja fosilnih goriv.
Danes za te uveljavljene postopke nimamo alternativ, ki bi jih lahko komercialno začeli uporabljati v velikem obsegu." (Vir: 86)
25 odstotkov sproščenega CO2 izvira iz izgorevanja fosilnih goriv.
Danes za te uveljavljene postopke nimamo alternativ, ki bi jih lahko komercialno začeli uporabljati v velikem obsegu." (Vir: 86)
Re: Ekologija: Kako v resnici deluje svet
"Čeprav ne maram razvrščanja po pomembnosti, si amonijak vendarle zasluži najvišji položaj kot naš najpomembnejši sodobni material."
"Brez njegove uporabe kot prevladujočega dušičnega gnojila (neposredno ali kot surovine za sintezo dušikovih spojin) ne bi bilo mogoče prehraniti vsaj 40 odstotkov današnjih skoraj 8 milijard ljudi, morda celo 50 odstotkov. Preprosto rečeno leta 2020 brez sintetičnega amonijaka skoraj štirih milijard ljudi ne bi bilo na svetu.
Za plastiko ali jeklo ne veljajo nikakršne primerljive eksistenčne omejitve, prav tako ne za cement, ki ga potrebujemo za pripravo betona." (Tudi za silicij ne.) (Vir: 86)
"Brez njegove uporabe kot prevladujočega dušičnega gnojila (neposredno ali kot surovine za sintezo dušikovih spojin) ne bi bilo mogoče prehraniti vsaj 40 odstotkov današnjih skoraj 8 milijard ljudi, morda celo 50 odstotkov. Preprosto rečeno leta 2020 brez sintetičnega amonijaka skoraj štirih milijard ljudi ne bi bilo na svetu.
Za plastiko ali jeklo ne veljajo nikakršne primerljive eksistenčne omejitve, prav tako ne za cement, ki ga potrebujemo za pripravo betona." (Tudi za silicij ne.) (Vir: 86)
Re: Ekologija: Kako v resnici deluje svet
"Okoli 80 odstotkov proizvedenega amonijaka se na svetu uporablja za gnojenje poljščin, preostanek za proizvodnjo dušične kisline, eksplozivov, pogonskega goriva za rakete, barvil, vlaken ter čistil za okenska stekla in tla." (Vir: 86)
Re: Ekologija: Kako v resnici deluje svet
"Globalna proizvodnja je od zgolj 20.000 ton leta 1925 do leta 1950 narasla na dva milijona ton,
do leta 2000 na 150 milijonov ton in
do leta 2019 na okoli 370 milijonov ton.
Najlepše si predstavljamo vseprisotnost plastičnih snovi v našem vsakdanjem življenju, če si zamislimo, kolikokrat na dan se dotaknemo plastike, kolikokrat jo vidimo, kolikokrat na njej sedimo ali počivamo in kolikokrat po njej hodimo. Nedvomno bi bili presenečeni nad seštevkom!" (Vir: 86)
do leta 2000 na 150 milijonov ton in
do leta 2019 na okoli 370 milijonov ton.
Najlepše si predstavljamo vseprisotnost plastičnih snovi v našem vsakdanjem življenju, če si zamislimo, kolikokrat na dan se dotaknemo plastike, kolikokrat jo vidimo, kolikokrat na njej sedimo ali počivamo in kolikokrat po njej hodimo. Nedvomno bi bili presenečeni nad seštevkom!" (Vir: 86)
Re: Ekologija: Kako v resnici deluje svet
"Najbolj nepogrešljiva raba za plastiko pa se je pojavila v zdravstvu na splošno in še posebej pri bolnišničnem zdravljenju nalezljivih bolezni." (Vir: 86)
Re: Ekologija: Kako v resnici deluje svet
"Jeklo določa značilnosti sodobne civilizacije in nam omogoča opravljanje najosnovnejših funkcij. Od vseh kovin ga uporabljamo največ, oblikuje nešteto vidnih in nevidnih ključnih sestavin današnjega sveta." (Vir: 86)
Re: Ekologija: Kako v resnici deluje svet
"Po teži predstavlja jeklo skoraj vedno največji sestavni delež prometnih sredstev." (Vir: 86)
Re: Ekologija: Kako v resnici deluje svet
"Iz jekla, skritega pod tlemi, so na primer fiksni in premični podporniki v globokih rudnikih ter na milijone kilometrov sondirnih, zaščitnih in proizvodnih cevi v vrtinah za surovo nafto in zemeljski plin. Naftna in plinska industrija uporabljata tudi jeklo, zakopano tik pod tlemi (1-2 metra globoko) - zbirne, prenosne ter distribucijske naftovode ..." (Vir: 86)
Re: Ekologija: Kako v resnici deluje svet
"Železo je po masi prevladujoč element na Zemlji, ker je tako težak (skoraj osemkrat težji je od vode) in zato, ker tvori sredico planeta. Veliko pa ga je tudi v zemeljski skorji: le treh elementov (kisika, silicija in aluminija) je več, železo je s 16 odstotki na četrtem mestu.
Letno železove rude danes izkopljejo okoli 2,5 milijarde ton, največ Avstralija, Brazilija in Kitajska. Svetovne zaloge presegajo 800 milijard ton, kar pomeni skoraj 250 milijard ton kovine." (Vir: 86)
Letno železove rude danes izkopljejo okoli 2,5 milijarde ton, največ Avstralija, Brazilija in Kitajska. Svetovne zaloge presegajo 800 milijard ton, kar pomeni skoraj 250 milijard ton kovine." (Vir: 86)
Re: Ekologija: Kako v resnici deluje svet
"To pomeni, da primarna proizvodnja še vedno prevladuje in proizvede več kot dvakrat toliko jekla kot reciklaža - leta 2019 skoraj 1,3 milijarde ton." (Vir: 86)
Re: Ekologija: Kako v resnici deluje svet
"Železarstvo je skrajno energijsko požrešno, okoli 75 odstotkov celotne porabe energije gre plavžem." (Vir: 86)
Re: Ekologija: Kako v resnici deluje svet
"Končni proizvod je material, ki ga sodobna civilizacija največ uporablja, je trden in težak ter lahko prenese več desetletij takšnih in drugačnih obremenitev, še posebno, če je okrepljen (armiran) z jeklom." (Vir: 86)
Re: Ekologija: Kako v resnici deluje svet
"Daleč najmasivnejše strukture iz armiranega betona na svetu so največji jezovi." (Vir: 86)
Re: Ekologija: Kako v resnici deluje svet
"Morda je pri tej rasti od vsega najbolj osupljivo, da je Kitajska zgolj v dveh letih - 2018 in 2019 - proizvedla skoraj toliko cementa (okoli 4,4 milijarde ton) kot Združene države v celotnem 20. stoletju (4,46 milijarde ton). Kitajska ima danes najobsežnejše omrežje avtocest in hitrih železnic na svetu, vodi pa tudi po številu letališč, velikih hidroelektrarn in novih mest z večmilijonskim prebivalstvom.
Ves svet danes v enem letu porabi toliko cementa, kot ga je v celotni prvi polovici 20. stoletja." (Vir: 86)
Ves svet danes v enem letu porabi toliko cementa, kot ga je v celotni prvi polovici 20. stoletja." (Vir: 86)
Re: Ekologija: Kako v resnici deluje svet
"Med letoma 1990 in 2020 smo zaradi obsežnega betoniranja sodobnega sveta dobili skoraj 700 milijard trdega, a počasi razpadajočega materiala." (Vir: 86)
Re: Ekologija: Kako v resnici deluje svet
"V prvi polovici 21. stoletja, ko svetovno prebivalstvo narašča počasneje, v nekaterih državah pa sploh ne ali celo upada, ne bi smelo biti težko zagotoviti dovolj jekla, cementa, amonijaka in plastike, še posebej ob krepitvi recikliranja.
Skoraj nemogoče pa je, da bi se do leta 2050 vse te dejavnosti rešile odvisnosti od fosilnih goriv in nehale tako veliko prispevati k sproščanju CO2.
To je še toliko manj verjetno v današnjih revnejših državah, ki se šele modernizirajo in bodo zaradi velikanskih zahtev po infrastrukturi in zadovoljevanju potrošnikov potrebovale veliko več vseh osnovnih materialov." (Vir: 86)
Skoraj nemogoče pa je, da bi se do leta 2050 vse te dejavnosti rešile odvisnosti od fosilnih goriv in nehale tako veliko prispevati k sproščanju CO2.
To je še toliko manj verjetno v današnjih revnejših državah, ki se šele modernizirajo in bodo zaradi velikanskih zahtev po infrastrukturi in zadovoljevanju potrošnikov potrebovale veliko več vseh osnovnih materialov." (Vir: 86)
Re: Ekologija: Kako v resnici deluje svet
"Električni avtomobili so morda najboljši zgled nove, velikanske odvisnosti od materialov.
Litijeva avtomobilska baterija, ki tehta okoli 450 kilogramov, vsebuje okoli 11 kilogramov litija, skoraj 14 kilogramov kobalta, 27 kilogramov niklja, več kot 40 kilogramov bakra in 50 kilogramov grafita, poleg tega pa še okoli 181 kilogramov jekla, aluminija in plastike.
Da dobimo dovolj teh materialov za eno vozilo, moramo predelati okoli 40 ton rud, ker pa so mnogi elementi v rudah prisotni le v majhnih koncentracijah, je treba dejansko predelati okoli 225 ton surovin. To količino moramo pomnožiti s skoraj 100 milijoni enot, kolikor znaša letna svetovna proizvodnja vozil z notranjim izgorevanjem, ki bi jih morali nadomestiti z električnimi." (Vir: 86)
Litijeva avtomobilska baterija, ki tehta okoli 450 kilogramov, vsebuje okoli 11 kilogramov litija, skoraj 14 kilogramov kobalta, 27 kilogramov niklja, več kot 40 kilogramov bakra in 50 kilogramov grafita, poleg tega pa še okoli 181 kilogramov jekla, aluminija in plastike.
Da dobimo dovolj teh materialov za eno vozilo, moramo predelati okoli 40 ton rud, ker pa so mnogi elementi v rudah prisotni le v majhnih koncentracijah, je treba dejansko predelati okoli 225 ton surovin. To količino moramo pomnožiti s skoraj 100 milijoni enot, kolikor znaša letna svetovna proizvodnja vozil z notranjim izgorevanjem, ki bi jih morali nadomestiti z električnimi." (Vir: 86)
Re: Ekologija: Kako v resnici deluje svet
"Dokler vse energije, potrebne za pridobivanje in predelavo teh materialov, ne bomo dobili iz obnovljivih virov, bo sodobna civilizacija ostala v osnovi odvisna od fosilnih goriv, ki jih uporabljamo pri proizvodnji teh neobhodnih materialov.
Tega ne bodo spremenili nobena umetna inteligenca, nobene računalniške aplikacije in nobena elektronska sporočila." (Vir: 86)
Tega ne bodo spremenili nobena umetna inteligenca, nobene računalniške aplikacije in nobena elektronska sporočila." (Vir: 86)
Re: Ekologija: Kako v resnici deluje svet
"In vendar je Kitajska v drugem desetletju 21. stoletja v povprečju doživela za 230 milijard dolarjev tujih naložb na leto, Indija pa manj kot 50 milijard in podsaharska Afrika (brez Južne Afrike) okoli 40 milijard.
Kitajska je privlačna zaradi vrste drugih ugodnosti, ne le cenene delovne sile - predvsem deluje kot centralizirana država z enostrankarsko oblastjo, ima velikansko, nadvse homogeno in pismeno prebivalstvo ter ogromen domači trg, zato se naložbeniki raje odločajo zanjo kakor za Nigerijo, Bangladeš in celo Indijo.
Rezultat je neverjetno tesno sodelovanje med največjo komunistično državo na svetu in tako rekoč vsemi vodilnimi kapitalističnimi podjetji z vsega sveta." (Vir: 86)
Kitajska je privlačna zaradi vrste drugih ugodnosti, ne le cenene delovne sile - predvsem deluje kot centralizirana država z enostrankarsko oblastjo, ima velikansko, nadvse homogeno in pismeno prebivalstvo ter ogromen domači trg, zato se naložbeniki raje odločajo zanjo kakor za Nigerijo, Bangladeš in celo Indijo.
Rezultat je neverjetno tesno sodelovanje med največjo komunistično državo na svetu in tako rekoč vsemi vodilnimi kapitalističnimi podjetji z vsega sveta." (Vir: 86)
Re: Ekologija: Kako v resnici deluje svet
"Globalizacijo v pozitivnem smislu povezujejo s prednostmi, koristmi, ustvarjalnim uničevanjem, modernostjo in napredkom, ki jih je prinesla mnogim državam.
Največjo korist je doživela Kitajska, saj se je po njeni vključitvi v globalno gospodarstvo neznansko zmanjšal delež njenega prebivalstva,, ki živi v skrajni revščini - med letoma 1980 in 2015 kar za 94 odstotkov." (Vir: 86)
Največjo korist je doživela Kitajska, saj se je po njeni vključitvi v globalno gospodarstvo neznansko zmanjšal delež njenega prebivalstva,, ki živi v skrajni revščini - med letoma 1980 in 2015 kar za 94 odstotkov." (Vir: 86)
Re: Ekologija: Kako v resnici deluje svet
"Kitajska se je začela postopno odpirati po obisku ameriškega predsednika Richarda Nixona leta 1972 v Pekingu, še močnejše spremembe pa so se začele dogajati po koncu leta 1978 (dve leti po smrti Maa Cetunga), ko je na vodilni politični položaj prišel Deng Šjaoping in sprožil prepotrebne gospodarske reforme (prišlo je do dejanske privatizacije kmetijstva, modernizacije industrije in delne obnove zasebnega poslovanja), ki so se po vstopu Kitajske v Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO) leta 2001 še okrepile.
Leta 1972 Kitajska sploh ni trgovala z ZDA, leto 1984 je bilo zadnje, ko so ZDA še imele trgovinski presežek s Kitajsko, leta 2009 je Kitajska postala največja izvoznica blaga na svetu. Leta 2018 je njen izvoz znašal 12 odstotkov vse globalne prodaje, njen trgovinski presežek z ZDA pa je dosegel vrednost skoraj 420 milijard dolarjev, preden je leta 2019 zaradi naraščajočih napetosti med gospodarskima velesilama upadel za okoli 18 odstotkov." (Vir: 86)
Leta 1972 Kitajska sploh ni trgovala z ZDA, leto 1984 je bilo zadnje, ko so ZDA še imele trgovinski presežek s Kitajsko, leta 2009 je Kitajska postala največja izvoznica blaga na svetu. Leta 2018 je njen izvoz znašal 12 odstotkov vse globalne prodaje, njen trgovinski presežek z ZDA pa je dosegel vrednost skoraj 420 milijard dolarjev, preden je leta 2019 zaradi naraščajočih napetosti med gospodarskima velesilama upadel za okoli 18 odstotkov." (Vir: 86)
Re: Ekologija: Kako v resnici deluje svet
"Japonska ima med vsemi več kot 200 državami in ozemlji sveta najdaljšo povprečno življenjsko dobo že od zgodnjih osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je tamkajšnja kombinirana (moška in ženska) pričakovana življenjska doba ob rojstvu presegla 77 let. Vrednost se je še naprej večala, tako da je leta 2020 znašala okoli 84,6 leta. Ženske povsod po svetu živijo dlje od moških, tako da je bila pri Japonkah pričakovana življenjska doba leta 2020 okoli 87,7 leta.
Na drugem mestu so bile Španke s 86,2 leta.
Povprečna življenjska doba je posledica kompleksnih, medsebojno delujočih dednih, življenjskih in prehranskih dejavnikov.
Nemogoče je ugotoviti, do kolikšne mere jo določa le prehrana, če pa ima prehrana posameznih narodov edinstvene značilnosti, si te zaslužijo, da jih podrobneje preučimo.
Je pri japonski prehrani kaj resnično posebnega, iz česar bi lahko sklepali na dolgoživost tega prebivalstva? Vse tradicionalne glavne sestavine se le malenkostno razlikujejo od tega, kar jedo in pijejo v sosednjih azijskih državah.
Kitajci in Japonci uživajo različni, a prehransko enaki različici iste podvrste riža (Oryza sativa japonica).
Kitajci tradicionalno sojin sirček (dofu) skrknejo s kalcijevim sulfatom (šigao), Japonci pa svojega (tofu) z magnezijevim kloridom (nigari), zmleta zrna stročnice pa vsebujejo enako količino beljakovin. Nasprotno od japonskega zelenega čaja (oča) je kitajski zeleni čaj (liča)." (Vir: 86)
Na drugem mestu so bile Španke s 86,2 leta.
Povprečna življenjska doba je posledica kompleksnih, medsebojno delujočih dednih, življenjskih in prehranskih dejavnikov.
Nemogoče je ugotoviti, do kolikšne mere jo določa le prehrana, če pa ima prehrana posameznih narodov edinstvene značilnosti, si te zaslužijo, da jih podrobneje preučimo.
Je pri japonski prehrani kaj resnično posebnega, iz česar bi lahko sklepali na dolgoživost tega prebivalstva? Vse tradicionalne glavne sestavine se le malenkostno razlikujejo od tega, kar jedo in pijejo v sosednjih azijskih državah.
Kitajci in Japonci uživajo različni, a prehransko enaki različici iste podvrste riža (Oryza sativa japonica).
Kitajci tradicionalno sojin sirček (dofu) skrknejo s kalcijevim sulfatom (šigao), Japonci pa svojega (tofu) z magnezijevim kloridom (nigari), zmleta zrna stročnice pa vsebujejo enako količino beljakovin. Nasprotno od japonskega zelenega čaja (oča) je kitajski zeleni čaj (liča)." (Vir: 86)