"Sodeč po zadnjih objavljenih raziskavah se prebivalci Japonske in ZDA ne razlikujejo bistveno po celotni prehranski energiji, použiti na dan. Med letoma 2015 in 2016 so Američani použili le za 11 odstotkov prehranske energije na dan več od Japoncev, Američanke pa leta 2017 niti za 4 odstotke več od Japonk.
Državi se nekoliko razlikujeta po količini zaužitih ogljikovih hidratov (Japonska vodi za manj kot 10 odstotkov) in beljakovin (Američani vodijo za manj kot 14 odstotkov), oboji pa zaužijejo krepko več beljakovin od minimalne potrebne količine.
Znatna pa je razlika pri povprečni količini zaužite maščobe: ameriški moški je použijejo okoli 45 odstotkov več od japonskih, pri ženskah je razlika 30 odstotkov. Največja razlika je pri sladkorju, odrasli Američani ga použijejo za 70 odstotkov več.
Če preračunamo povprečne letne razlike, so Američani v zadnjem času vsako leto použili okoli 8 kilogramov več maščobe in 16 kilogramov več sladkorja od odraslih Japoncev." (Vir: 86)
Ekologija: Kako v resnici deluje svet
Re: Ekologija: Kako v resnici deluje svet
"Španke so na drugem mestu na svetu po pričakovani življenjski dobi, v Španiji pa so tradicionalno uživali pretežno tako imenovano sredozemsko prehrano z veliko zelenjave, sadja in polnovrednega žita, ob tem pa še fižol, oreške, semena in olivno olje.
Ko pa se je povprečen prihodek višal, so te navade presenetljivo hitro močno spremenili. Do poznih petdesetih let 20. stoletja so v Francovi Španiji jedli zelo skromno. Praviloma sta prevladovala škrob (letna poraba žit in krompirja je znašala okoli 250 kilogramov na osebo) in zelenjava. Mesa so použili manj od 20 kilogramov (mrtve teže) na osebo, dejanska poraba pa je znašala manj od 12 kilogramov (tretjina je bila ovčetina in kozlovina). Najpomembnejše rastlinsko olje je bilo olivno (okoli 10 litrov na leto). Le sladkorja so v primerjavi z drugimi živili použili veliko (okoli 16 kilogramov leta 1960)." (Vir: 86)
Ko pa se je povprečen prihodek višal, so te navade presenetljivo hitro močno spremenili. Do poznih petdesetih let 20. stoletja so v Francovi Španiji jedli zelo skromno. Praviloma sta prevladovala škrob (letna poraba žit in krompirja je znašala okoli 250 kilogramov na osebo) in zelenjava. Mesa so použili manj od 20 kilogramov (mrtve teže) na osebo, dejanska poraba pa je znašala manj od 12 kilogramov (tretjina je bila ovčetina in kozlovina). Najpomembnejše rastlinsko olje je bilo olivno (okoli 10 litrov na leto). Le sladkorja so v primerjavi z drugimi živili použili veliko (okoli 16 kilogramov leta 1960)." (Vir: 86)
Re: Ekologija: Kako v resnici deluje svet
"Prehrana se je še močneje spremenila po priključitvi Španije EU leta 1986, leta 2000 pa je ta država že postala najbolj mesojeda v Evropi - potem ko se je povprečna poraba na prebivalca povečala za petkrat na malo več kot 110 kilogramov na leto. Do leta 2020 je poraba upadla na okoli 100 kilogramov na prebivalca, še vedno pa je bila dvakrat večja od srednje japonske vrednosti! Ob mlečnih izdelkih in sirih ter različnih vrstah šunke in pršuta ne preseneča, da Španci použijejo štirikrat toliko živalske maščobe kot Japonci.
Danes použijejo tudi skoraj dvakrat toliko rastlinskih olj kot Japonci, vendar olivnega olja porabijo okoli 25 odstotkov manj kakor leta 1960. Z višjimi prihodki se je le še okrepila že prej velika naklonjenost sladkim jedem, svoje pa so opravile še sladke gazirane pijače.
Od leta 1960 se je poraba sladkorja na prebivalca podvojila in zdaj japonsko presega za 40 odstotkov.
Hkrati je v Španiji nezadržno upadalo pitje vina - z okoli 45 litrov na osebo leta 1960 na zgolj 11 litrov leta 2020, od vseh alkoholnih pijač pa daleč največ popijejo piva.
Španci danes jedo znatno drugače od Japoncev, povsem zagotovo (glede na prvo mesto na celini po količini zaužitega mesa) pa njihova današnja prehrana ni nič podobna skromni, skoraj vegetarijanski znameniti sredozemski prehrani, ki podaljšuje življenje.
A kljub več mesne, mastne in sladke hrane (in opuščanj pitja vina, ki naj bi varovalo srce), je v Španiji umiranje zaradi srčnožilnih bolezni še naprej upadalo, pričakovana življenjska doba pa se je daljšala. Od leta 1960 je v Španiji smrtnost zaradi srčnožilnih bolezni padala hitreje od povprečja v bogatih državah, leta 2011 je bila za okoli tretjino manjša od njihove srednje vrednosti." (Vir: 86)
Danes použijejo tudi skoraj dvakrat toliko rastlinskih olj kot Japonci, vendar olivnega olja porabijo okoli 25 odstotkov manj kakor leta 1960. Z višjimi prihodki se je le še okrepila že prej velika naklonjenost sladkim jedem, svoje pa so opravile še sladke gazirane pijače.
Od leta 1960 se je poraba sladkorja na prebivalca podvojila in zdaj japonsko presega za 40 odstotkov.
Hkrati je v Španiji nezadržno upadalo pitje vina - z okoli 45 litrov na osebo leta 1960 na zgolj 11 litrov leta 2020, od vseh alkoholnih pijač pa daleč največ popijejo piva.
Španci danes jedo znatno drugače od Japoncev, povsem zagotovo (glede na prvo mesto na celini po količini zaužitega mesa) pa njihova današnja prehrana ni nič podobna skromni, skoraj vegetarijanski znameniti sredozemski prehrani, ki podaljšuje življenje.
A kljub več mesne, mastne in sladke hrane (in opuščanj pitja vina, ki naj bi varovalo srce), je v Španiji umiranje zaradi srčnožilnih bolezni še naprej upadalo, pričakovana življenjska doba pa se je daljšala. Od leta 1960 je v Španiji smrtnost zaradi srčnožilnih bolezni padala hitreje od povprečja v bogatih državah, leta 2011 je bila za okoli tretjino manjša od njihove srednje vrednosti." (Vir: 86)
Re: Ekologija: Kako v resnici deluje svet
Umori terjajo skoraj toliko življenj kot levkemija, kar hkrati razkriva napredek pri zdravljenju bolezni in izjemno nasilje v ameriški družbi.
Pri nesrečnih padcih umre skoraj toliko ljudi kot od raka trebušne slinavke, zaradi katerega bolniki pogosto umrejo kmalu po diagnozi (prvi 11,2, drugi 13,5).
Pri prometnih nesrečah umre dvakrat toliko ljudi pa še to veliko mlajših kot od sladkorne bolezni, od nenamerne zastrupitve pa več kot od raka dojke (od prve 19,9, od drugega 13,1).
Vendar smo pri teh primerjavah uporabili isti imenovalec (100.000 ljudi), ne da bi upoštevali trajanje izpostavljenosti določenemu vzroku za smrt.
Umor se lahko zgodi ali na javnem ali v zasebnem prostoru in ob katerem koli času dneva ali noči, zato izpostavljenost nevarnosti traja 24 ur na dan 365 dni na leto, medtem ko se prometna nesreča (vključno s tistimi, pri katerih umre pešec) lahko pripeti le tedaj, ko nekdo vozi, večina Američanov pa je za volanom le okoli eno uro na dan. (Vir: 86)
Pri nesrečnih padcih umre skoraj toliko ljudi kot od raka trebušne slinavke, zaradi katerega bolniki pogosto umrejo kmalu po diagnozi (prvi 11,2, drugi 13,5).
Pri prometnih nesrečah umre dvakrat toliko ljudi pa še to veliko mlajših kot od sladkorne bolezni, od nenamerne zastrupitve pa več kot od raka dojke (od prve 19,9, od drugega 13,1).
Vendar smo pri teh primerjavah uporabili isti imenovalec (100.000 ljudi), ne da bi upoštevali trajanje izpostavljenosti določenemu vzroku za smrt.
Umor se lahko zgodi ali na javnem ali v zasebnem prostoru in ob katerem koli času dneva ali noči, zato izpostavljenost nevarnosti traja 24 ur na dan 365 dni na leto, medtem ko se prometna nesreča (vključno s tistimi, pri katerih umre pešec) lahko pripeti le tedaj, ko nekdo vozi, večina Američanov pa je za volanom le okoli eno uro na dan. (Vir: 86)
Re: Ekologija: Kako v resnici deluje svet
Če obrnemo sklep o splošni umrljivosti na glavo, v premožnih državah nevarnost naravne smrti znaša eno smrt na milijon ljudi vsako uro; vsako uro ena oseba od 3 milijonov umre od srčnih bolezni, ena od približno 70 milijonov pa zaradi nesrečnega padca. Te verjetnosti so dovolj majhne, da povprečnega državljana premožne države ne skrbijo pretirano.
Vrednosti po spolih in po starostih se neizbežno razlikujejo. Medtem ko je v Kanadi splošna umrljivost za oba spola 7,7/1000, je za mlade (20-24 let) moške le 0,8/1000, za moške moje starosti (75-79 let) pa 35/1000. (Vir: 86)
Vrednosti po spolih in po starostih se neizbežno razlikujejo. Medtem ko je v Kanadi splošna umrljivost za oba spola 7,7/1000, je za mlade (20-24 let) moške le 0,8/1000, za moške moje starosti (75-79 let) pa 35/1000. (Vir: 86)