Vesolje - 2.0

[Vse]

"Po enih teorijah je temna energija dinamično skalarno polje, ki ga pogosto imenujemo kvintescenca in ki ga najdemo povsod v vesolju." (Vir: 37)
 

[Vse]

"Od velikega poka je bila kvintescenca vedno odbojna, v zadnjih petih milijardah let pa je bila dovolj močna, da je pospeševala širjenje vesolja." (Vir: 37)
 

[Vse]

"Astronomi se strinjajo, da se vesolje širi z vse večjo hitrostjo. Kaj se bo zgodilo v prihodnosti, pa je še neznanka. Predstavljamo najbolj priljubljene teorije o koncu vesolja." (Vir: 37)
 

[Vse]

"Velika zaledenitev: Vesolje bo umrlo od mraza
Zaradi širjenja vesolja se gostota snovi in energije v vesolju vse bolj manjša, povprečna temperatura pa se zato približuje absolutni ničli. Čez en gugol let (ena in sto ničel) bodo izhlapele še zadnje črne luknje. Od takrat se nikoli več ne bo zgodilo nič." (Vir: 37)
 

[Vse]

"Veliki raztrg: Vesolje se bo raztrgalo
Če se bo vesolje še naprej pospešeno širilo, bo širjenje postopno mogoče čutiti na vse manjših razdaljah. Danes je opazno med kopicami galaksij, kasneje pa se bodo začele razmikati tudi zvezde in planeti, dokler ne bodo razpadli celo posamezni atomi." (Vir: 37)
 

[Vse]

"Veliki skrč / odboj: Vesolje se bo raztreščilo
Širjenje vesolja se bo postopno obrnilo, snov in energija pa se bosta stisnila v vse manjši prostor, zato se bo pojavilo vse več črnih lukenj. Naposled se bo celotno vesolje skrčilo v eno samo točko, kot pred velikim pokom. Prišlo bo do velikega odboja in nastalo bo novo vesolje." (Vir: 37)
 

[Vse]

"Veliki srk: Zakoni narave se bodo nenadoma spremenili
Najbolj srhljiva teorija napoveduje, da bi lahko do konca vesolja prišlo v kateremkoli trenutku. Ta teorija predpostavlja, da Higgsovo polje, zaradi katerega imajo delci maso, ni stabilno, ampak lahko kadarkoli razpade. V tem primeru bi se zakoni narave spremenili, snov pa bi razpadla." (Vir: 37)
 

[Vse]

"Uradna definicija agencije NASA je »samozadosten kemijski sistem, ki je sposoben darvinistične evolucije« - organizmi se pri tem med seboj razlikujejo, lahko presnavljajo energijo, se razmnožujejo in mutirajo ter se sčasoma razvijejo v nove vrste.
Definicija agencije NASA pa ni popolna. Mule - križanci med konjem in oslom - so pogosto neplodne in torej glede na to definicijo niso žive. Zahtev agencije NASA ne izpolnjujejo niti virusi. Ne morejo se razmnoževati brez gostiteljske celice in nimajo lastne presnove - torej niso živi. Posledično bo za iskanje nezemeljskega življenja morda potrebna širša interpretacija koncepta življenja, ki bi vključevala tudi mule, viruse in vse, kar bi lahko tam zunaj našli." (Vir: 37)
 

[Vse]

"Einsteinova posebna teorija relativnosti, ki opiše, da za telesa, ki se gibljejo z veliko hitrostjo, čas teče počasneje kot za okolico. Pri 87 odstotkih svetlobne hitrosti bi čas v plovilu tekel približno za polovico tako hitro kot v okoliškem vesolju. Ko bi za astronavte minila ena ura, bi na Zemlji minili dve." (Vir: 37)
 

[Vse]

Potovanja po vesolju
"Kljub temu si predstavljajmo, da bi se plovilo močno približalo svetlobni hitrosti in bi potovalo z 99,9999998 odstotka hitrosti svetlobe. V tem primeru bi čas v plovilu tekel tako počasi, da bi za vsako leto v plovilu na Zemlji minilo kar 250 milijonov let. Astronavti, ki bi bili odrezani od vsakega stika z domačim planetom, tega sploh ne bi opazili. Obstajali bi v svojem času, medtem ko bi potovali mimo Alfe Kentavra in milijonov drugih zvezd zunaj Rimske ceste in proti drugim galaksijam." (Vir: 37)
 

[Vse]

"Razlog za to je dejstvo, da se vesolje širi. To pomeni, da se širi sam prostor, kar pomeni, da se telesi, ki ležita na medsebojni razdalji, večji od 8,3 milijarde svetlobnih let, razmikata hitreje od hitrosti svetlobe." (Vir: 37)
 

[Vse]

"Astrofiziki še ne vedo, kaj je gonilo raztezanja vesolja. Menijo, da gre za še neznano silo, ki so ji nadeli ime temna energija in ki s svojim delovanjem nasprotuje težnosti. Gostota temne energije v vesolju je konstatna, zato je je v vesolju, ki se širi, čedalje več. To pa pomeni, da se hitrost širjenja povečuje. Istočasno se delci snovi med seboj vse bolj razmikajo." (Vir: 37)
 

[Vse]

"Več kot 61 milijard svetlobnih let …
… Svetloba nas ne bo nikoli dosegla …
Ničesar, kar je od Zemlje lir oddaljeno več kot 61 milijard svetlobnih let, ne bomo nikoli videli. Svetlobo s teh teles je »prehitelo« širjenje vesolja, zato nas ne bo nikoli dosegla. Ker ne more nič potovati hitreje od svetlobe, oddaljeni dogodki v tem območju ne morejo vplivati na Zemljo." (Vir: 37)
 

[Vse]

"Celo v praznem prostoru prihaja do kvantnih nihanj, zaradi katerih iz nič naključno nastajajo delci." (Vir: 37)
 

[Vse]

"Teorija velikega poka pravi, da je zgodnje vesolje vsebovalo izjemno vročo in gosto juho osnovnih delcev in da se je vesolje od takrat širilo in se še vedno širi.
Teorija inflacije pa sega nekoliko dlje v preteklost in poskuša opisati vesolje, ki je privedlo do velikega poka. Bilo naj bi hladno in prazno, razširilo pa naj bi se v delčku sekunde. Danes je tudi ta teorija splošno priznana.
Sredi 80-ih let prejšnjega stoletja je rusko-ameriški fizik Andrei Linde razvil novo različico te teorije, imenovano kaotična ali večna inflacija.
Po Lindejevi teoriji se izjemno hitro širjenje prostora v fazi inflacije nikoli popolnoma ne ustavi. Namesto tega vesolje nenehno »brsti», ka nastajajo nova, neodvisna vesolja." (Vir: 37)
 

[Vse]

"Ker obstaja toliko možnosti spreminjanja naravnih zakonov, večna inflacija neizogibno vodi v multiverzum, v katerem se vesolja med seboj zelo razlikujejo.
Nekatera imajo več ali manj dimenzij kot naše, nekatera pa obstajajo le delček sekunde, nakar izginejo. Naravne sile so lahko močnejše ali šibkejše, osnovni delci pa težji ali lažji. Le v majhnem delčku možnih vesolj lahko nastane življenje." (Vir: 37)
 

[Vse]

"Novembra 2022 je Edwin Castro iz Kalifornije zadel nekaj več kot 2 milijardi USD na ameriški loteriji Powerball. Izmed 292.201.338 možnih vrstic številk je našel natančno zaporedje šestih številk, ki je bilo izžrebano." (Vir: 37)
 

[Vse]

"Razlaga je seveda ta, da vsak teden igra na milijone ljudi in nekdo mora enkrat zmagati. V tem smislu bi bilo še bolj nenavadno, če zmagovalca ne bi bilo." (Vir: 37)
 

[Vse]

"Raziskovalci priznavajo, da smo za vedno odrezani od drugih vesolj, zaradi česar jih je nemogoče neposredno opazovati. Obstoja multiverzuma tako ne moremo dokazati z vzpostavitvijo stika z drugimi vesolji, lahko pa hipotezo preverimo posredno - če pogledamo, kateri zakoni in konstante narave so pomembni za izvor življenja." (Vir: 37)
 

[Vse]

"Ker se zdi, da so velike lune, kot je naša, redkost v našem vesolju, bi bila tudi verjetnost obstoja življenja v multiverzumu manjša, če bi v prihodnosti našli življenje samo na drugih planetih z velikimi lunami." (Vir: 37)
 

[Vse]

"Najprej smo se učili, da ima Osončje devet planetov, nato so Pluton izločili iz te skupine in smo jih imeli samo še osem. Zdaj pa jih je morda spet devet. Tako vsaj menita raziskovalca z japonskega Nacionalnega astronomskega observatorija. Deveti planet naj bi imel visoke gore, globoke doline in prostrane ravnice - tako kot Zemlja. A tu se primerjava konča, saj vulkani na tem planetu namesto lave bruhajo led, vodo in strupene hlape. In ko Sonce zaide, je le majhna pikica na obzorju - 40.000- krat šibkejša kot ob pogledu z Zemlje.
Po mnenju omenjenih astronomov je bolj verjetno, da planet obstaja kot da ne, in bi lahko pojasnil prej nepojasnjena gibanja pritlikavih planetov in asteroidov v zunanjem Osončju." (Vir: 37)
 

[Vse]

"Osončje vključuje osem znanih planetov: notranje kamnite planete Merkur, Venero,
Zemljo in Mars, plinasta velikana Jupiter in Saturn ter ledena velikana Uran in Neptun. Od leta 1930 je ta družina vključevala tudi devetega člana, Plutona, ki ga je Mednarodna astronomska zveza leta 2006 »degradirala« v pritlikavi planet.
Čeprav smo zdaj vajeni govoriti o osmih planetih, je Osončje nekoč verjetno vsebovalo veliko več planetov, od katerih so nekateri verjetno izginili v trkih. Trenutno uveljavljena teorija pravi, da smo Luno dobili pred milijardami let kot posledico silovitega trka med mlado Zemljo in Marsu podobnim planetom z imenom Theia." (Vir: 37)
 

[Vse]

"Drugi planeti so morda zaradi drugih vzrokov zapustili naše osončje.
Nekateri astronomi pa menijo, da se eden ali več neznanih planetov morda še vedno skrivajo na obrobju našega osončja.
Teorije o skritih planetih še zdaleč niso nove. Na začetku 20. stoletja je slavni ameriški astronom Percival Lowell govoril o skrivnostnem Planetu X, ki naj bi pojasnil neskladja med izračuni in opažanji v zvezi s tirnicama Urana in Neptuna. Leta 1930, 14 let po Lowellovi smrti, je odkritje
Plutona prispelo na naslovnice časopisov po vsem svetu. Nahaja se približno na razdalji, ki jo je napovedal Lowell, a je premajhen, da bi imel pričakovani učinek na druge planete. Zato Pluton očitno ni bil skrivnostni planet X.
Danes se astronomi pri iskanju novih nebesnih teles ozirajo predvsem na Kuiperjev pas - velikanski pas kometov, asteroidov in pritlikavih planetov onkraj Neptuna. Pas, kjer je doma tudi Pluton, se prične približno 4,5 milijarde kilometrov od Zemlje in se razteza do razdalje 7,5 milijarde kilometrov." (Vir: 37)
 

[Vse]

"V najbolj oddaljenih območjih Kuiperjevega pasu imajo nekatera nebesna telesa nenavadne tirnice, ki begajo astronome - med drugim zato, ker niso poravnane z ravnino, ki ji sledijo Zemlja in drugi znani planeti na poti okoli Sonca. Eden od takšnih nenavadnih primerkov je pritlikavi planet Sedna, ki Sonce obkroži v približno 10.500 letih." (Vir: 37)
 

[Vse]

V Kuiperjevem pasu naj bi bil neodkriti planet. Po računalniških izračunih naj bi šlo za planet z maso od 1,5- do 3-krat večjo od Zemljine. (Vir: 37)