"To je ena najpogostejših in najočitnejših etično spornih razsežnosti industrije podaljševanja življenja, ki ima lahko potencialno zares hude posledice na družbo. »V že tako razslojeni sodobni družbi bi ustvarili dva nova razreda, ki bi glede na globoke razlike med njima postala eksistencialno povsem nekompatibilna,« pravi." (Vir: 17)
Pomlajevanje, dolgoživost
Re: Pomlajevanje, dolgoživost
"Prepričan je tudi, da tehnološko podaljševanje življenja navadno pomeni prenos poudarka s kvalitete življenja na njegovo kvantiteto. »Iz izkušenj pa dokaj natančno vemo, da zadovoljno, izpolnjeno, ustvarjalno, srečno oziroma dobro življenje nima neposredno ničesar opraviti z njegovo dolžino.
Kdor na ta način išče srečo, jo išče v napačni smeri in z napačnimi sredstvi,« pravi in doda: »Kaj pomaga živeti 200 let, če še vedno nismo spoznali in se naučili, kako dobro živeti? Kdor dobro živi, pogosto tudi dolgo živi. Kdor slabo živi, pogosto tudi hitreje umre. Zdi se torej očitno, kam bi morali usmeriti svoja prizadevanja.«" (Vir: 17)
Kdor na ta način išče srečo, jo išče v napačni smeri in z napačnimi sredstvi,« pravi in doda: »Kaj pomaga živeti 200 let, če še vedno nismo spoznali in se naučili, kako dobro živeti? Kdor dobro živi, pogosto tudi dolgo živi. Kdor slabo živi, pogosto tudi hitreje umre. Zdi se torej očitno, kam bi morali usmeriti svoja prizadevanja.«" (Vir: 17)
Re: Pomlajevanje, dolgoživost
"Borut Ošlaj v sklepnem delu pogovora svoja razmišljanja povzame z mnenjem, da »biotehnološko podaljševanje življenja pomeni nepremišljeno spreminjanje človeškega genoma (telesa), nepremišljeno spreminjanje vrednotenja in doživljanje življenja in smrti, nepremišljeno spreminjanje narave, nepremišljeno spreminjanje družbenih razmerij, nepremišljeno spreminjanje individualnih eksistenc in končno nepremišljeno spreminjanje razumevanja ideje humanosti«.
Prepričan je namreč, da so vse naštete spremembe povezane s predvidljivimi tveganji in nevarnostmi za vso družbo in tudi za naravo: »V začetku dodatno povečevanje prebivalstva na račun nižje smrtnosti, pozneje pa verjetno manjšo rodnost, saj rojevanje otrok ne bi bilo več ključno za ohranjanje človeške vrste; zaradi tega bi se usodno zmanjšalo število mladih, s tem pa tudi vitalnost družbe in njena kreativnost.«" (Vir: 17)
Prepričan je namreč, da so vse naštete spremembe povezane s predvidljivimi tveganji in nevarnostmi za vso družbo in tudi za naravo: »V začetku dodatno povečevanje prebivalstva na račun nižje smrtnosti, pozneje pa verjetno manjšo rodnost, saj rojevanje otrok ne bi bilo več ključno za ohranjanje človeške vrste; zaradi tega bi se usodno zmanjšalo število mladih, s tem pa tudi vitalnost družbe in njena kreativnost.«" (Vir: 17)