Filozofiranje, tudi za telebane
Filozofiranje, tudi za telebane
Mislim, torej sem: "dandanašnji primer-ek"
Dr. A. Teršek: "Je težava, če ne mislijo? Če ne znajo, si ne upajo, niso k temu spodbujeni ...? Zagotovo. To je težava. Njihova. Nanje prenesena.
Niso pa zanjo odgovorni. Še manj so krivi. ..." (Vir: 60)
1. Upoštevajmo (tudi) - čeprav imamo (ne) nazadnje urednika, založnika ... - da je gospod doktor "nekega" področja: "je ustavnik, pravni filozof in publicist. Kot misleči človek ..." (ne se smejati, ker sem pustil stipkati tudi zadnji začetek naslednjega stavka), praktično javno čislan intelektualec.
Sobesedilo (daleč naprej): "Študent mi je razlagal svoje psihološko stanje, v katerem se zaveda, da je pameten in vendar neuspešen, pri čemer se zaveda, da mu manjka vztrajnosti in veselja. ..." (Vir: 60)
2. Iz konteksta naj bi bilo razvidno, da piše oz. odgovarja na vprašanje (potencialno) falirane osebe, vpisane na določeno fakulteto.
Znan problem, teh je ogromno preveč, čeprav se sklicuje na ednino (posameznika), vprašuje pa v množini ("papir" oz. stiskana knjiga "vse prenese").
3. Zgrešeno (in načeloma nepotrebno, itd.) je že (lahko) postavljanje tudi takšnega (tovrstnega) vprašanja.
4. Zgrešen (brezpredmeten, itd. ...) je tudi odgovor o odgovor-nosti.
Neposredno.
(Takole: na kratko oz. s čim manj besedami in celo postane samostojen odstavek, je slog zapisovanja citiranega. Prav; zanimivo, po svoje.
P.S.: On bi verjetno prej uporabil - vsaj - piki, namesto podpičja in vejice. "Drugič" naj se naredi (nov) odstavek.
5. In če že: Kaj pa objektivna odgovornost? Tudi profesorja, ki to "dopušča"?
6. Npr. njegov sokolega Descartes mu že predhodno odgovarja: "Cogito, ergo sum."
7. Prof., dr. ... torej zanika (tu v besedilu bi "morali" biti še negativni pridevniki pred sledečim samostalnikom) študentovo "tezo" o misliti. "Končno". Pravilno.
8. A kaj ko sledi (dokončno) modrovanje (polomija): "Domišljam si."
Bi vsaj po-skušal "do-misliti."
9. Gornje vsebine sobesedila (o študentu) ne nameravam komentirati; iz več razlogov.
Dr. A. Teršek: "Je težava, če ne mislijo? Če ne znajo, si ne upajo, niso k temu spodbujeni ...? Zagotovo. To je težava. Njihova. Nanje prenesena.
Niso pa zanjo odgovorni. Še manj so krivi. ..." (Vir: 60)
1. Upoštevajmo (tudi) - čeprav imamo (ne) nazadnje urednika, založnika ... - da je gospod doktor "nekega" področja: "je ustavnik, pravni filozof in publicist. Kot misleči človek ..." (ne se smejati, ker sem pustil stipkati tudi zadnji začetek naslednjega stavka), praktično javno čislan intelektualec.
Sobesedilo (daleč naprej): "Študent mi je razlagal svoje psihološko stanje, v katerem se zaveda, da je pameten in vendar neuspešen, pri čemer se zaveda, da mu manjka vztrajnosti in veselja. ..." (Vir: 60)
2. Iz konteksta naj bi bilo razvidno, da piše oz. odgovarja na vprašanje (potencialno) falirane osebe, vpisane na določeno fakulteto.
Znan problem, teh je ogromno preveč, čeprav se sklicuje na ednino (posameznika), vprašuje pa v množini ("papir" oz. stiskana knjiga "vse prenese").
3. Zgrešeno (in načeloma nepotrebno, itd.) je že (lahko) postavljanje tudi takšnega (tovrstnega) vprašanja.
4. Zgrešen (brezpredmeten, itd. ...) je tudi odgovor o odgovor-nosti.
Neposredno.
(Takole: na kratko oz. s čim manj besedami in celo postane samostojen odstavek, je slog zapisovanja citiranega. Prav; zanimivo, po svoje.
P.S.: On bi verjetno prej uporabil - vsaj - piki, namesto podpičja in vejice. "Drugič" naj se naredi (nov) odstavek.
5. In če že: Kaj pa objektivna odgovornost? Tudi profesorja, ki to "dopušča"?
6. Npr. njegov sokolega Descartes mu že predhodno odgovarja: "Cogito, ergo sum."
7. Prof., dr. ... torej zanika (tu v besedilu bi "morali" biti še negativni pridevniki pred sledečim samostalnikom) študentovo "tezo" o misliti. "Končno". Pravilno.
8. A kaj ko sledi (dokončno) modrovanje (polomija): "Domišljam si."
Bi vsaj po-skušal "do-misliti."
9. Gornje vsebine sobesedila (o študentu) ne nameravam komentirati; iz več razlogov.
Re: Filozofiranje, tudi za telebane
Kako narediti, prikazati filozofijo na dovolj ali vsaj (veliko) bolj dostopen, (preprost) način -
kajti večini verjetno pomeni to "ljubezen do modrosti" zafilozofirano samo po sebi ("per se").
Torej, kako naj izpade (kot smiselna, "uporabna", zanimiva ...) filozofija za telebane?
kajti večini verjetno pomeni to "ljubezen do modrosti" zafilozofirano samo po sebi ("per se").
Torej, kako naj izpade (kot smiselna, "uporabna", zanimiva ...) filozofija za telebane?
Re: Filozofiranje, tudi za telebane
Morda kot npr. "dolgočasna umetnostna zgodovina le zmore preko tudi posameznih primerov pokazati zanimivosti, bi lahko bil pristop tega "v enem odstavku" ali prikazati Aristotelovo etiko; ali Descartesovo utemeljitev, da sem, ker dvomim; ali pa, kaj je lepo(ta) po Kantu ...
Re: Filozofiranje, tudi za telebane
... tako se lotevam povzemanja praktično-teoretskih tem, ki jih ponuja neki L. K. (v temah posebej).
Vam pa tu ostaja konstruktivno (modro, kar naj bi pomenilo dovolj enostavno - tako, da najprej razpravljavec sam dovolj dobro razume) razpredati.
Vam pa tu ostaja konstruktivno (modro, kar naj bi pomenilo dovolj enostavno - tako, da najprej razpravljavec sam dovolj dobro razume) razpredati.
Re: Filozofiranje, tudi za telebane
V filozofiji je vprašanje pomembnejše od odgovora. (Vir: 68)
Re: Filozofiranje, tudi za telebane
Vse napisal/-a: Oktober 3, 2023, 10:04 am"Vede, kot je filozofija, so tisočletja oblikovale predstave o tem, kaj pomeni biti človek.
Pogosto so ugotovile, da je tisto, po čemer se razlikujemo, naša sposobnost, da znamo pogledati z razdalje in oceniti, ki pomeni živeti dobro življenje; naša zmožnost razumskega vpogleda in globokega, ustvarjalnega razmišljanja.
Toda če stroji, ki jih izdelujemo, tudi lahko počnejo vse to, kaj je potem tako zelo edinstvenega na človeštvu? Morda nič. Bi zato stroji morali imeti enake pravice in biti enako zaščiteni kot ljudje? Morda." (Vir: 16)
Re: Filozofiranje, tudi za telebane
Vse napisal/-a: April 10, 2024, 7:30 am"Za Hobbesa je sleherno dejanje, ki ga storimo, četudi je na videz prijazno in altruistično, dejansko sebično.
Moja donacija v dobrodelne namene je dejansko način naslajanja nad lastno močjo." (Vir: 78)