Forum VSE

SORODNA TEMA
Šport - Rekreacija: Gorništvo: Himalaja
 
 

T. Golob: "V Bavhu, drugi najtežji slovenski steni, je najnižja težavnost 7+, a skala ni vedno dobra." (Vir: 47)
 
 

T. Golob: "Opazil sem, da imajo nekateri najboljši, kot sta verjetno bila Davo ali Tomaž Humar, izjemno močan ego, zaradi katerega mogoče tudi v njihovo škodo ni prostora za druge." (Vir: 47)
 
 
 

Knafelčeva markacija
"V navodilih je še popisano, da mora biti vedno narisana približno v višini oči na drevesa, večje skale in druge primerne objekte, vedno na desni strani poti, postavljena takoj za križiščem, da pohodnik ve, v katero pot nadaljevati pot." (Vir: 29)
 

Višinska bolezen se navadno pojavi nad 1500 metri n. v., kjer raven kisika v zraku pade na 84 % količine, ki je na razpolago na n. v. 0 metrov. Do višine 3000 metrov pa pade na 71 %.
(O'Mara S., Hvalnica hoji)
 

"Ključ za varnejši obisk gora so znanje in izkušnje pa nekaj malega sreče, so zapisali gorski reševalci." (Vir: 12)
1. Me veseli, da vsaj kdo iz stroke ne "naklada" vedno samo tisto eno in isto: obutev, kondicija, dovolj zgodaj …
2. Všeč mi je tudi sledeča realnost: nekaj malega sreče.
 
 
 

"Čeprav velja pravilo, da so žigi na vrhovih gora zaradi nas in ne mi na vrhovih zaradi žigov, so žigi motivacija za nova doživetja in spomin v našem planinskem dnevniku ali transverzalni knjižici." (Vir: 65)
 

"Do konca oktobra lanskega leta (op.: 2020) je PZS v pregled prejela 10.569 dnevnikov planincev, ki so prehodili SPP."
Prodanih dnevnikov: več kot 100.000. (Vir: 47)
 

V. Kurtyka: "Zbiranje vrhov je oblika čustvenega potrošništva in znak alpinistove nenasitne sle po kopičenju." (Vir: B. McDonald, Umetnost svobode)
1. Tu je pravzaprav mislil na osemtisočake, ne naše točke. (Naj bo marsikomu v opravičilo.)
 

Pozdravljanje planincev
"Tisti, ki se vzpenja, naj pozdravi tistega, ki sestopa, in mu s tem izrazi priznanje za že opravljeni vzpon." (Vir: 65)
1. Bogi revež: je zadihan, (lahko da) "zafrustriran", ker gre šele gor; a zdaj pa naj še prvi izkaže "čast ...
 

"Prvo planinsko pot pri nas je dal leta 1853 narediti dr. Ernst Hilarius Frolich. Vodila je na Donačko goro." (Vir: 65)
 

"Že stoletje prej (op.: 26. avgusta 1778, ob vračanju prvopristopnikov na Triglav) so poti označevali z možici (kupi kamenja), ki so še danes v uporabi pri označevanju nemarkiranih poti in brezpotij." (Vir: 65)
 

"Slovenske poti so označene z 8-10 cm velikim rdečim kolobarjem z belo piko v sredini.
Imenujemo jo tudi Knafeljčeva markacija, saj jo je leta 1922 kot obvezno na planinskih poteh uvedel Alojzij Knafeljc,
čeprav so jo ponekod uporabljali že 50 let prej (leta 1871 na poti na Triglav)."
"V različnih državah so poti različno označene." (Vir: 65)
 

"V Sloveniji imamo okoli 1700 markiranih poti v skupni dolžini čez 10.000 km." (Vir: 65)
 

"Vse gore, visoke nad 7000 m, so v Aziji." (Vir: 65)
 

"Leta 1895 je začelo izhajati prvo slovensko gorniško glasilo - Planinski vestnik, ki je danes najstarejša revija na Slovenskem, ki še izhaja." (Vir: 65)
 

1869 je bila nadelana prva pot v naših Alpah: z Ledin proti malemu Triglavu tako, da je na najtežjih delih "popravil naravo".
1879 je na pobudo J. Frischaufa nadelana prva markirana pot, ki je vodila iz Bohinja čez Komarčo na Triglav. (Vir: 40)
 

"V želji, da bi bile oznake na poteh čimbolj enotne, je SPD objavil v četrti številki Planinskega vestnika leta 1895 posebna Določila o zaznamovanju potov ... Po njih so planinske poti 'lisali'" ali zaznamovali z ravnimi programi v rdeči, rumeni ali modri barvi. Za najlepšo in najbolj obstojno je veljala rdeča. Proge so bile dolge 20 cm in široke 8 cm." (Vir: 40)
 

"Že konec leta 1921 so pripravili prvi tečaj za markiranje, ki ga je vodil Alojz Knafelc."
Knafelc je bil leta 1922 imenovan za načelnika markacijskega odseka.
"Na podlagi mnogih poskusov in predlogov je oblikoval okrogel znak, belo piko z rdečim kolobarjem." "Po ljudskem pripovedovanju so ga navdahnili gorski apoloni, metulji, ki so ga včasih spremljali na planinskih izletih. Ta metuljček ima na svojih krilcih namreč belo piko z rdečim kolobarjem."
"Domislil si je tudi rdeče kažipotne tablice z belim napisom."
"Že v prvem letu so z novim znakom skupaj markirali kar dvajset poti, po novem vzorcu postavili 48 kažipotov, na 12 koč pa namestili napisne table."
"Knafelčeva markacija je bila razširjena po ozemlju cele Jugoslavije in jo še vedno najdemo po višavjih nekdanje skupne države." (Vir: 40)
 

A. Knafelcu se je še posebej v srce zapisal Triglav. Obiskal ga je vsako leto. "Ko je leta 1923 na novo prepleskal Aljažev stolp, je bil to že njegov šestdeseti vzpon, ob smrti pa sta mu do stotice manjkala le še dva ali trije. Od leta 1928 je bil gospodar koče pri Triglavskih jezerih ..." (Vir: 40)
 

(Ne)kultura (ne)urejene markirane poti:
100 krat na leto je šel na "tisti" vrh.
Tudi po 100 ljudi gre (vsaj) konec tedna "tja" gor.
Ampak nikogar od teh ne moti, da bi umaknil ležeče veje na poti, odstranil moteč kamen ...
 
 

Ne uporabljajte (tiskanih) zemljevidov za resnejše zadeve. Vsaj ne 100 %.
Zna biti, da že ko izide, ni (več) točen.
Ampak na srečo večina itak ne zna tako dobro upravljati zemljevidov oz. nima te potrebe.

Nisem pa še zasledil res ok niti digitalnega zemljevida - za npr. planinsko uporabnost.
 

Vse napisal/-a: December 27, 2022, 8:25 am"Ključ za varnejši obisk gora so znanje in izkušnje pa nekaj malega sreče, so zapisali gorski reševalci." (Vir: 12)
1. Me veseli, da vsaj kdo iz stroke ne "naklada" vedno samo tisto eno in isto: obutev, kondicija, dovolj zgodaj …
2. Všeč mi je tudi sledeča realnost: nekaj malega sreče. 

Iz lastne izkušnje zdaj lahko potrdim, da to drži.
 

Na planinske časovne kažipote bom marsikam pripisal (če je npr. čas 2,5h): "Z obiranjem gozdnih sadežev: 4h".
 
 

M. Habjan (podpredsednik PZS): "Res predanih alpinistov je veliko manj kot pred leti.
Za mnoge je alpinizem zdaj ena od številnih prostočasnih dejavnosti.
To pa generalno pomeni, da je ravni znanja, kilometrine in izkušenj veliko manj, posledično je tudi manj ambicij po višjih ciljih." (Vir: 47)