Zdravstveno zavarovanje

[Vse]

D. Keber: Vlada uresničuje zahteve velike večine državljanov po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. (Vir: 12)
1. Nisem prepričan, ankete še ni. Če bi bil referendum, ne bi dosegli plebiscitne udeležbe in večine.
2. Ni problem (toliko) v zavarovanju.
Ko državljani potrebujejo zdravniško pomoč, pričakujejo to, ne pa polemiziranje ali tako ali drugačno zavarovanje.
 

[Vse]

D. Keber: "Če pa upoštevamo, da je bilo DZZ le na videz prostovoljno ..." (Vir: 12)
1. Z obveznim zavarovanjem bo za vse obvezno; tudi za tiste, ki prej niso plačevali dopolnilnega.
Torej, prej je bilo vsaj na videz; zdaj še tega videza ne bo.
2. (Ne opredeljujem se toliko za da ali ne glede vrste zavarovanja. Polemiziram z demagogijo - zavajanjem tistega, tistih.)
 

[Vse]

D. Keber: Skupno plačilo bo še naprej izjemno krivično. "Zaposleni in upokojenci z najnižjimi prejemki bodo še vedno plačevali približno desetino mesečnih prihodkov za zdravstveno zavarovanje, tisti z najvišjimi prejemki pa približno trikrat manj." (Vir: 12)
1. Tudi do zdaj je bilo enako (krivično): Za vse je veljalo enako plačilo za dodatno zavarovanje.
Torej se nič ne spremeni (v tem pogledu). (Razen da se zganja demagogija.)
2. Pravično je raztegljiv pojem. Recimo, naj se plačuje po porabi? Kdo pa je kriv, če ima oni manjšo plačo (ker se je zabaval namesto študiral - bi rekel moj oče) in posledično manjšo penzijo (in ni dodatno varčeval).
3. Saj ne, da se zdi iti na slabše: v tujini še takih zavarovanj nimajo.
4. Lahko se bogate obdavči in del tega kupa pobranega davka nakaže za tovrstno zdravljenje. Ena izmed rešitev (sploh ne najboljša, ampak nič bolj demagoška od ostalih).
5. Krivično je (lahko) tudi: upokojenci kot največji porabniki bodo plačevali enako (malo) kot drugi (neuporabniki).
 

[Vse]

M. Tajnikar: Posamezniku, če to ni ustrezalo, ni bilo treba biti zavarovan. (Vir: 12)
1. Marsikdo je rekel: Namesto toliko sto evrov letno ... in itak ne dobim pravočasne oskrbe, tako da moram to opraviti samoplačniško - ne dam nič za dopolnilno in to raje uporabim (če bo že treba) za samoplačniško takojšnjo pomoč.
 

[Vse]

M. Tajnikar: "Poleg tega bo ves denar upravljal ZZZS, ki že zdaj ne obvladuje nadzora nad porabo denarja v več kot 25 bolnišnicah, več kot 50 zdravstvenih domovih in pri več kot 1200 koncesionarjih." (Vir: 12)
1. Uff, uff (po indijansko, izraz zelo hudega presenečenja).
2. (Ko sem uspel zadihati.) Poleg še večje izgube še večjega kupa milijard denarja bodo bolniki imeli še daljše čakalne vrste (tisti samoplačniki so vsaj šli za svoj denar - ta denar jim bo zdaj obvezno pobran in si ga ne bodo namenili za svoje zasebno hitro zdravljenje).
 

[Vse]

M. Tajnikar: "Ker pa so načrtovani prispevki premajhni, bodo naredili izgubo v blagajni ZZZS, ki jo bomo pokrivali iz državnega proračuna oziroma z zadolževanjem v tujini." (Vir: 12)
1. "Mimogrede": Ne spomnim se številk, ampak predprejšnji predsednik vlade je pravil, da bo znesek zavarovanja 29 e, nato je poskočil na xx e, trenutno je 35 e ... in ko bomo enkrat padli noter, bo ...
 
 

[Vse]

Ne nazadnje in že prej sem dal kot komentar:
"Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ni zdravstvena reforma niti ni korak, ki bi reševal dolgoročno vzdržnost ...
Golob je sicer včeraj poudaril, da je ukrep del širše reforme ..." (Vir: 12)
1. Torej reforma zavarovalnic ne bo (sama po sebi) izboljšala (bo pre-nekdo raje dejal. poslabšala) zdravja ljudi oz. omogočila hitrejšega zdravljenja.
2. Naj grdo zaključim (podobno je bilo s covidom): Umirajo, umrejo itak tisti ta slabšega zdravja. To bo reforma: preživeli bodo le zdravi.
 

[Vse]

Vlada ni ukinila dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, samo preimenovali so ga v obveznega, kar pomeni, da bo bistveno več ljudi, vsaj pet odstotkov več, to plačevalo, do zdaj ga niso plačevali iz različnih razlogov." (Vir: 18)
 

[Vse]

M. K. Celarc: "Kar pomeni, da smo dodatno porabo denarja merili pri vsakem zdravniku individualno, recimo pri družinskih zdravnikih pogoj niso bili le višji glavarinski količniki, ampak tudi višja kakovost storitev, kot je recimo več manjših posegov, šivanje ran, hišni obiski in podobno.
Le 17 odstotkov zdravnikov je zato izpolnilo ta merila in prejelo nagrado v višini 25 odstotkov osnovne plače.
Ta naš program je imel še en pozitivni učinek. Vodstva javnih zavodov so dobila orodja, kako spremljati kakovost dela in delo boljše organizirati." (Vir: 17)
 

[Vse]

M. K. Celarc: "Zakon o zdravstvenem zavarovanju, ki določa, kako se naše zdravstvo financira in ki velja že kakšnih 25 let, je preživet in luknjičast. Verjetno smo že vsi pozabili na odločbo ustavnega sodišča iz leta 1998, ki celo pravi, da imamo neustavno določene zdravstvene pravice. Naša košarica zdravstvenih pravic bi namreč morala biti določena v zakonu, ne pa s pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki jih sprejema skupščina ZZZS." (Vir: 17)
 

[Vse]

A. Ihan: "Smo razmeroma nizko produktivna država, naš bruto domači proizvod (BDP), naše pokojnine, naše plače in izdatki za zdravstvo so polovica avstrijskih.
Smo pripravljeni za zdravstvo plačevati dva krat več in s tem nenormalno zajedati v BDP?" (Vir: 17)
 

[Vse]

A. Ihan: "Sploh v javnem sistemu je ljudi, vajene posamičnih delovnih rutin, težko reorganizirati v bistveno drugačen način dela. To bi v našem zdravstvu, zlasti v bolnišnicah, zmogli samo izkušeni zdravstveni organizatorji, ki so se v uspešnih tujih bolnišnicah že naučili voditi procese k močno povečujejo produktivnost ..." (Vir: 17)
 
 

[Vse]

A. Ihan: "Na kliniki Mayo je na enega zdravnika zaposlenih skoraj 14 zdravstvenih sodelavcev, v našem kliničnem centru pa štirje in pol. To pomeni, da morajo organizatorji dela pri nas še marsikaj premisliti in se še marsičesa naučiti." (Vir: 17)
 

[Vse]

A. Ihan: Stresni test je pokazal, da imajo javni zdravstveni zavodi veliko težavo z vodenjem delovnih procesov zaradi iluzije, da se na zdravstvenem trgu ni treba obnašati profesionalno.
"Ampak v zdravstvu se v resnici obrača denar, veliko denarja, in govoriti, da zdravstvo ni trg, je neznosno sprenevedanje." (Vir: 17)
 

[Vse]

A. Ihan: "Hočem reči, da smo kot družba preprosto prerevni, da bi si lahko privoščili zdravstvo brez upoštevanja tržnosti in poslovnosti. ... samo za primerjavo: V Avstriji je ta znesek štiri tisoč evrov, v Švici pa deset - nismo v položaju človeka, ki pride v hotel in brez pogleda na cenik naroči sobo z maksimalno postrežbo, prehrano in rekreativnimi storitvami. Netržno zdravstvo si lahko privošči Kuvajt, mi ne. Še Avstrija si ga ne." (Vir: 17)
 

[Vse]

A. Ihan: "Težava pa je, da se nihče, ne ministrstvo ne ZZZS, ne počuti upravljavca zdravstvenega sistema. Če bi imeli angleški. sistem, bi bilo to ministrstvo z ogromnim strokovnim aparatom in bi se ministrstvo pogajalo za cene z zasebniki. Ampak naše zdravstveno ministrstvo ima seveda po navadi deset pravnikov, ki so pred nekaj leti prišli s fakultete in nimajo nikakršnih izkušenj na tem področju, in državne sekretarje, ki na ministrstvo pridejo z ministrom, in spet - na tem področju nimajo nobenih pravih izkušenj. Jasno, da zasebniki, ki že desetletja iz zdravstva vlečejo velike dobičke, vse te novince na ministrstvu obračajo kot kokoši na ražnju, ministrska ekipa pa se niti zaveda ne, kdaj so že rjavo zapečeni." (Vir: 17)
 

[Vse]

A. Ihan: "Ti šefi, to se je nekako razvilo v teh 30 letih, so v precejšnjem deležu postali tudi šefi zasebnih zdravstvenih centrov, v katerih so začeli zaposlovati ljudi s svojega oddelka v javnem sektorju. To je povsem neposlovno, tega noben direktor pri zdravi pameti ne bi smel dovoliti. Vsaj v normalnem poslovnem svetu ne. Šefi oddelkov so hkrati tisti, ki neposredno odločajo, katere storitve bodo opravljali na oddelku, za katere storitve bodo namenili manj kadra in bodo tam zato daljše čakalne dobe." (Vir: 17)
 

[Vse]

A. Ihan: "Segment medicine, ki bi ga bilo mogoče urediti s sredstvi, ki so na voljo, je družinska medicina. Poskrbeti bi bilo treba, da bi imel vsak svojega zdravnika. To je segment, ki bi ga bilo mogoče urediti, potem pa še recimo dva povsem operativna segmenta, ki bi ju znali določiti po posvetu s šefi klinik. Vseh področij preprosto ne bo mogoče urediti. Kdor tako misli, je zelo naiven. Za vsak tak podvig so štiri leta veliko premalo. Absolutno pa k temu ne bodo pripomogle kakšne predčasne menjave direktorjev, kot smo jih že vajeni, še najmanj pa ministra. Če kaj, javno zdravstvo potrebuje stabilnost." (Vir: 17)
 

[andreja]

D. Keber: Skupno plačilo bo še naprej izjemno krivično. "Zaposleni in upokojenci z najnižjimi prejemki bodo še vedno plačevali približno desetino mesečnih prihodkov za zdravstveno zavarovanje, tisti z najvišjimi prejemki pa približno trikrat manj." (Vir: 12)
1. Tudi do zdaj je bilo enako (krivično): Za vse je veljalo enako plačilo za dodatno zavarovanje.
Torej se nič ne spremeni (v tem pogledu). (Razen da se zganja demagogija.)
2. Pravično je raztegljiv pojem. Recimo, naj se plačuje po porabi? Kdo pa je kriv, če ima oni manjšo plačo (ker se je zabaval namesto študiral - bi rekel moj oče) in posledično manjšo penzijo (in ni dodatno varčeval).
3. Saj ne, da se zdi iti na slabše: v tujini še takih zavarovanj nimajo.
4. Lahko se bogate obdavči in del tega kupa pobranega davka nakaže za tovrstno zdravljenje. Ena izmed rešitev (sploh ne najboljša, ampak nič bolj demagoška od ostalih).
5. Krivično je (lahko) tudi: upokojenci kot največji porabniki bodo plačevali enako (malo) kot drugi (neuporabniki). 

To »desetino«, »trikrat« sploh ne drži.
 

[Vse]

"Za tekoče javnozdravstvene izdatke vsako leto gre okoli štiri milijarde evrov.
Za preventivo namenimo le 112 milijonov evrov." (Vir: 39)
 

[Vse]

"En sam do zdaj viden uspeh v državnem zboru - prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja iz prostovoljnega v obvezni prispevek - spominja na delovanje I Ezekiela Bluffa, bolj znanega kot Superhik iz stripa Alan Ford, ki jemlje revnim, da bi lahko dal bogatim. Enako je storila vlada z ukinitvijo prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja, saj bodo za obvezno zavarovanje po poračunu dohodnine revnejši plačevali več od bogatejših." (Vir: 12)