Forum VSE

(Najprej, gre za predvsem oseben pogled in spoznanja.)
Ti saloni predstavljajo letališki prestiž.
Parkrat sem bil pozoren, da kdo gre noter samo zato, da se tam pofotografira (selfira) oz. da ga poskenirajo, da je vstopil noter.
Kdo reče, da gre, da ima tam internet. (Halo.)
 

Vstopi stanejo 50 - 80 evrov. (To nista ekstrema; pravzaprav so cene zelo različne in jih nisem ravno preverjal, zgolj za grobo informacijo.)
Tja lahko brez tega plačila vstopajo s prvokategorizirani leti, pa taki z določeno npr. kreditno kartico (ki ima omejeno, očitno vedno skromnejšo število obiskov letno).
P. S.: Kdaj se kdo prebije tudi brez teh pogojev oz. plačil.
 

Večinoma je pogoj, da si na mednarodnem letu.
Če gre za prestopanje (da si že na prejšnjem lettu dobil vozovnico tudi za naprej), potem zna biti, da ti omejijo čas zadrževanja tam notri do 3 ure.
Če si ravno dobil karto, pa je to itak bilo le par ur pred letom.
Če odštejemo porabljen čas mimo kontrolnih postopkov in vsaj 3/4 ure prej za vkrcavanje, ostane ne ravno obilo časa.
 

Prostor je vsekakor vip v primerjavi s posedanjem na čakalniškem stolu.
Se bo kaj pojedlo, najedlo'?
Prvo lahko, drugo praktično težko.
Večina hrane je (načeloma) samopostrežna.
Izbira pa je drugorazredni nivo poceni hotelske restavracije (se oproščam, če sem se optimistično izrekel).
V boljših vip (če le ni čas zajtrka ali povečerjin čas) je na voljo par pokrovk z (nekoč) "toplo" hrano. Morda 2 vrsti mesa (v kolikor niso predhodniki spraznili), "zelenjave" je dovolj, ker je večinoma take (recimo plavajoče v olju) ne konzumirajo.
Sladice: so loterija.
Vrsta držav itak pod to razume sadje. Bolj evropsko ozaveščeni vip imajo celo kakšne pekovske in kvazi slaščičarske izdelke.
Če "zadenete na loteriji" (po večkratnih glede tega neuspelih obiskih) dobite pri Turkih celo baklave (ki takoj poidejo, itak).
Naj zapišem, da je še najboljše, ko si nabereš nekaj pločevink oz. plastenk (se ve kakšne) pijače v ročno prtljago za izhod?
 

Tamkajšnje službe gostincev so nad nivojem (a zanje).
Bore malo delajo, (ne skrbi jih prehitro, če česa zmanjka - pač tisti obiskovalci bodo takrat prikrajšani), imajo pa dovolj časa za postransko opazovanje potrošnikov in na pretek volje po klepetu oz. zadovoljevanju zase prebitega službenega časa.
 

Obstaja recimo tak: tega nimamo, tudi tega ni moč dobiti; in "sladico" (mini rogljič) ti (popoldan) odnese pred nosom, ker je bilo to sestavni del zajtrka, zdaj pa ni sladkarij.
Pod pokrovko tudi ni hrane - zakaj, niti ne boš več vprašal.
Dobiš pa lahko po en mini sendvič (kakšnih 6 skupaj bi bili za donaldsov osnovni hamburger). Vsebuje (itak da najtanjšo možno) rezino sira; majhnosti, da pol "sendviča grizeš le (suh) kruh. In to je to.
 

In ko že misliš ... dobiš prijeten salon za 2 osebi: njihovo vratarico in zate.
Imajo namreč le avtomat za nekaj vrst kav (kaj drugega kljub tipkam ne priteče) in par vrst pločevink pijače ameriške znamke. Hrane ni.
To je to (tam).
 

V tistem, dopoldan. Je čas zajtrka. Postavijo skromno število peciva (beri mini rogljičkov; ja, pa še nekaj "brezveznega" - če bi bil res sestradan, ne bi zapisal takole). Vzameš. Pride skupinica. Tisto (skromno - za tiste, ki ste že pozabili, napisano v gornji vrstici) število peciva (ki ga lahko en sam poje, če mu je le do takšne "žalost" hrane) je namreč za vse, tudi za tiste, ki bodo še prišli. Če jim torej poješ, bodo drugi brez ... do popoldan, ko bodo tisti kruhki (za vsakega po en, ker je zastekljen in moraš zanj zaprositi strežno osebje).
 

Verjetno vas ne zanima, a bom vseeno pripisal: Ravno opisani vip salon ni imel niti svojega (obveznega) toaletnega prostora. Moral si iti ven v javnega, nato povedati, da si bil malo prej že notri pri njih ...
Tisti, predzadnji, ga je imel. Le vode nisi mogel potegniti za seboj - tipka je počena.

Resda je ponekod lahko časovno omejeno zadrževanje:
A dostop je večinoma možen le, ko že imaš letalsko karto. To pa (razen ko gre za prestopanje pri istem letalskem prevozniku) lahko dobiš le par ur pred letom.
In vmes poteka še detajlna kontrola, carina.
Poleg tega pa naj bi bil kakšno uro prej pri izhodu za letalo.
Tako ti ostane morda ura časa za "uživanje udobja".
 

Aha: Če je časovno omejeno (nam najbolj znano je v Istanbulu), je zaradi velikega navala obiska.
Če (uradno) ni časovno omejeno, so omejene usluge. Npr. hrana: tamkajšnje hostese ne bodo dopolnile hrane (lahko se tolažite, da itak tisto ni nevemkaj), ker jo je nekdo pojedel - naj "stradajo" vsi (ostali).
 

Resda je ponekod lahko časovno omejeno zadrževanje:
A dostop je večinoma možen le, ko že imaš letalsko karto. To pa (razen ko gre za prestopanje pri istem letalskem prevozniku) lahko dobiš le par ur pred letom.
In vmes poteka še detajlna kontrola, carina.
Poleg tega pa naj bi bil kakšno uro prej pri izhodu za letalo.
Tako ti ostane morda ura časa za "uživanje udobja".
 

Aha: Če je časovno omejeno (nam najbolj znano je v Istanbulu), je zaradi velikega navala obiska.
Če (uradno) ni časovno omejeno, so omejene usluge. Npr. hrana: tamkajšnje hostese ne bodo dopolnile hrane (lahko se tolažite, da itak tisto ni nevemkaj), ker jo je nekdo (pred tem) pojedel - naj "stradajo" vsi (ostali).