Forum VSE

[i]"… za katere bo zaradi novega pravila treba do leta 2050 zgraditi še dolgoročno geološko skladišče (dodatnih pet milijard evrov!), …"[/i] (Vir: 11)
 

[i]"Kdo se upa podpisati pod tako veliko investicijo, ki bo zanesljivo morala pobrati denar na socialnem, ekološkem ali investicijskem področju? Gre za preživetje države. Je kdo prevzel politično odgovornost za TEŠ 6? Nihče. Se bo zgodba ponovila z desetkratnim zmnožkom?"[/i] (Vir: 11)
 

[i]"… je izgradnja jedrske elektrarne preveč zamudna in predraga.
Poleg tega pa na primer Španija in Portugalska obnovljivo energijo proizvajata po tako nizki ceni, da proizvodnja v španskih jedrskih elektrarnah postaja nerentabilna in jih občasno tudi ustavljajo. Glede na trenutno predvidene cene bi drugi blok v Krškem obratoval z izgubo, kot se nam že dogaja s TEŠ 6. To je moj glavni pomislek. Ne samo moj, to je tudi pomislek nekaterih slovenskih strokovnjakov za energetiko."[/i] (Vir: 11)
 

[i]"Že pred petimi leti je povedala, da si projektov, ki bodo končani v neki daljni prihodnosti, preprosto ne moremo privoščiti."[/i] (Vir: 11)
 

[i]"Podnebne spremembe so tukaj, mi pa ne moremo niti zavarovalništva urediti - z 200 ljudmi, ki so ostali brez hiš, še zdaj ne vemo, kaj bomo storili." [/i](Vir: 11)
 

[i]"Seveda je boljša jedrska energija kot premog, ampak mi potrebujemo razogličenje do leta 2030, takrat pa niti temelji nove JE ne bodo postavljeni; leta 2050 bo pa itak prepozno!"[/i] (Vir: 11)
 

[i]"Ker je leta 1996 jedrska energija na globalni ravni pokrivala okoli 17,5 odstotka proizvedene oziroma porabljene električne energije, zadnji podatek za leto 2023 pa kaže, da danes jedrske elektrarne po svetu proizvajajo samo devet odstotkov vse električne energije.
Govoriti, da bo jedrska energija rešila človeštvo, je zgrešeno. Vsi drugi viri in viri, o katerih še nič ne vemo (zaradi izjemnega tehnološkega napredka in tudi kapitalskih vložkov, ki se skrivajo izven proizvodnje jedrske energije), kažejo na prihodnost človeštva v obnovljivih virih energije. Ampak tudi ti ne bodo rešili energetske in razvojne prihodnosti. Moje ključno sporočilo je, da bi se morali danes pogovarjati predvsem o tem, kako varčevati in zmanjševati porabo primarne energije,« je povedal Plut."[/i] (Vir: 11)
 

[i]"Meni, da se bo raba obnovljivih virov energije povečala in da ne smemo zanemariti vidika nacionalne varnosti. Spomnimo se 2. julija 1991, ko je bilo treba JEK ustaviti zaradi preleta dveh vojaških letal JLA. Jugoslovanski general pa je na televiziji izjavil, da ne potrebujemo atomske bombe, ker imamo Krško."[/i] (Vir: 11)
 

[i]"V bazenu za izrabljeno jedrsko gorivo v Krškem je po njegovim besedah toliko plutonija, stroncija in cezija, da je problematika nesreče v Fukušimi leta 2011 malenkost, če bi prišlo do požara. Tako pravi nekdanji dolgoletni direktor Uprave RS za jedrsko varnost!" [/i](Vir: 11)
 

[i]»Za izdelavo gorivnih elementov se vsako leto nakoplje od 50 do 60 ton urana, ostane od 40 do 50.000 ton osiromašenega urana. Ta je brez uporabne vrednosti in čaka v jeklenih kontejnerjih ter predstavlja tempirano ekološko bombo.«[/i] (Vir: 11)
 

[i]"Pri tem je še okrcal medije in navedel primer Sobotne priloge osrednjega slovenskega časnika, kjer je bilo sedem strani posvečenih JEK 2 - od tega sta bili dve strani pomislekov o gradnji, na petih straneh pa so navijali za JEK 2. »Kje so alternativni članki? Biti informiran pomeni omogočanje široke družbene razprave, priti mora do kresanja mnenj.«"[/i] (Vir: 11)
 

[i]"Pri odločanju za JEK 2 se odločamo za 60 let naprej, svet pa se intenzivno spreminja (npr. cene sončne energije padajo)."[/i] (Vir: 11)
 

[i]"Glavni očitki nasprotnikov jedrske elektrarne so cena in odpadki.
Ocenjujemo, da bo nova jedrska elektrarna stala od devet do 15 milijard evrov, odvisno od tega, kakšno moč bomo izbrali."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"V elektroenergetiki večje uporabe vodika pred letom 2030 ne pričakujem,
večja uporaba se lahko zgodi v 15 letih, če bodo zagotovili konkurenčnost vodika."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Vodik in druge molekule so najboljša rešitev za dolgoročno skladiščenje energije. Baterij za sezonsko hrambo ne moremo uporabljati."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"… so v večernih urah cene skočile tudi na 200, 300, tudi 500 evrov za MWh." [/i](Vir: 106)
 

[i]"Druga stvar pa je, da je Slovenija zelo dobro povezana z vsemi sosedami in je uvoz vsekakor alternativa, dokler trg deluje. V primeru zaostrenih energetskih razmer, to smo videli v zadnji energetski krizi, je solidarnost med državami hitro na preizkušnji."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"… bi pa bil scenarij s stoodstotnimi obnovljivimi viri zelo drag, zato tudi ni primeren."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Če se odpovemo jedrski energiji, moramo obnovljivim virom dodati še več plinskih elektrarn za pokrivanje sezonskih nihanj, ki niso nizkoogljične, poleg tega bi se izvoz in uvoz elektrike morala bistveno povečati." [/i](Vir: 106)
 

[i]"Tudi ko elektrike ne proizvajajo, se gorivo porablja. Za ekonomičnost delovanja je zato nujno treba zagotoviti tudi polno zasedenost kapacitet, se pravi prodajo celotne proizvodnje v celotnem obdobju delovanja." [/i](Vir: 106)
 

[i]"Analitska hiša S&P ocenjuje, da se bodo na evropskem trgu elektrike po letu 2027 začela pojavljati vedno daljša obdobja presežne ponudbe električne energije in posledično tudi občasno izjemno nizke cene."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Ali se bo investicija v drugi blok povrnila in pod kakšnimi pogoji?
To je ključen del informacij, ki bi jih morala država volivcem predstaviti še pred referendumom, …"[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Jek 2, če bi stal deset milijard evrov, bi tako močno obremenil državni proračun …
zgolj z javnim denarjem ne bo mogoče financirati gradnje."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Prve ocene so se gibale okoli 7,5 milijarde evrov, odvisno od načina izvedbe in moči. Novejše ocene se gibljejo okoli deset milijard evrov. V obeh primerih velja opozoriti, da so to zgolj ocene, na podlagi podobnih primerov v tujini." [/i](Vir: 106)
 

[i]"Toda rok se po novih scenarijih vse bolj zamika. Po nekaterih projekcijah tudi za desetletje. Vzrok so dolgi administrativni postopki. Zgolj postopek spremembe državnega prostorskega načrta bi se lahko zavlekel v celo desetletje."[/i] (Vir: 106)