Energetika: Jedrske elektrarne - 1.0

[Vse]

Mag. Zoran Kus: "Od 200 držav sveta jih ima jedrsko energijo le 38 - je preostalih 162 neumnih?
Nimajo je zato, ker je to pošastno drago in ker nekaterim državam to ni dovoljeno, saj je od civilne rabe do vojaške le kratka pot." (Vir: 11)
 

[Vse]

"TEŠ 6 moramo z nečim nadomestiti, ko bo prenehala z obratovanjem, drugega bloka Neka pa še deset let ne bo. Nadomestila jo bo plinska elektrarna, ki jo bo poganjal zemeljski plin ali še bolje zeleni vodik." (Vir: 18)
 

[Vse]

"Sam sem prepričan, da je tako, a vendar gre za tako pomembno moralno, etično vprašanje, poudarjam, ne politično vprašanje, da se nam je zdelo edino smiselno, da o tem pomembnem vprašanju odločajo državljani, ker se konec koncev tiče vsakega od nas." (Vir: 18)
 

[Vse]

"Vse študije o JEK2 je naročala družba Gen kot investitorka, izvajalce je seveda izbirala sama, namesto da bi jih država, ker gre za največji energetski projekt v državi, vreden več kot 15 milijard evrov. To je enak problem, kot sem ga opisoval že .na drugih primerih." (Vir: 17)
 

[Vse]

"Nihče do danes ni prevzel niti politične odgovornosti za zahrbtno dogovarjanje politike, kako zakoličiti projekt JEK2 pred referendumom in ne glede na voljo ljudi - nihče tudi ni odgovarjal za preklic referenduma." (Vir: 17)
 

[Vse]

"JEK2 zdaj teče naprej brez soglasja ljudi.
Seveda. Politika o tem ne govori več, posebnega zakona o JEK2, ki je bil napovedan, ni, saj vedo, da bi bil o njem sklican referendum. Jasno je, da bodo počakali do volitev in da se bo takrat zgodba nadaljevala, saj razen Levice pri tem milijardnem podjemu druge stranke nimajo zadržkov. Podobno je bilo pri TEŠ6. Javnost se mora zavedati, da v ozadju projekt JEK2 teče naprej. Državni prostorski načrt, ki je tista začetna in končna faza umestitve. JEK2 v okolje, se nadaljuje, Gen dela naprej, kot da se nič ni zgodilo. To je eklatantna kršitev zavez, ki jih je dala ta vlada - da bo vprašala ljudi, kakšno energetsko oskrbo si želijo." (Vir: 17)
 

[Vse]

"… jedrski elektrarni v Krškem, še vedno ostaja ključno vprašanje o smotrnosti graditve tako finančno obilnega, pa tudi glede jedrske varnosti vprašljivega projekta." (Vir: 46)
 

[Vse]

"Kako varna bo postavitev še enega JEK na območju, ki je potresno. Koliko nas bo davkoplačevalce stala gradnja? Kolikšen delež potreb celotne električne energije, potrebne v Sloveniji, bo zagotovila?" (Vir: 46)
 

[Vse]

"Dosedanje analize kažejo, da je projekt ekonomsko upravičen in realno izvedljiv,« so nam dejali v Gen energiji." (Vir: 46)
 

[Vse]

"Dosedanje analize so pokazale, da je območje z vidika potresne aktivnosti primerno in dovoljuje varno obratovanje tako NEK kot prihodnjega JEK2." (Vir: 46)
 

[Vse]

"Natančne informacije bodo znane v naslednjih fazah, ko bodo sprejete ključne odločitve o investitorju, moči in financiranju." (Vir: 46)
 

[Vse]

»Imamo tehnologijo, odpadke osteklenimo, jih spravimo v jeklenke. Potem je treba najti geološko stabilno območje, kjer bodo jedrski odpadki zasedli prostor enega parkirišča. Shranjevanje jedrskih odpadkov je bolj politično kot tehnološko vprašanje.« (Vir: 46)
 

[Vse]

"… odgovorili, da bi nam, če bi ostali na trenutno razpoložljivih virih, leta 205o primanjkovalo vsaj 15 TWh ali 75 odstotkov električne energije letno. JEK2 bi - odvisno od moči -letno zagotovil od 8 TWh do 13 TWh električne energije." (Vir: 46)
 

[Vse]

"Manko želimo pokriti z nizkoogljičnimi viri električne energije, s sončnimi elektrarnami, vetrnimi elektrarnami in hidroelektrarnami." (Vir: 46)
 

[Vse]

"Nasprotniki gradnje ob izjemnem finančnem bremenu naložbe izpostavljajo tudi bojazen, da bo poraba virov za novo jedrsko elektrarno zaustavila naložbe v obnovljive vire energije. »Glede na vse nedavne izkušnje iz tujine (Anglija, Francija) je mogoče z veliko verjetnostjo trditi, da bo to nerentabilen objekt. Cena električne energije iz JEK2 naj bi bila tako visoka, da se ne bo mogla prodati na trgu, kjer ji bo konkurirala bistveno nižja cena energije iz obnovljivih virov energije." (Vir: 46)
 

[Vse]

"Rezultati so pokazali, da naložba v jedrsko elektrarno v vseh primerih povzroči velike finančne izgube. Treba se je zavedati, da jedrska energija ne bo rešila podnebja, pa naj njeni zagovorniki to še tako zatrjujejo. V fazi proizvodnje električne energije so izpusti res nižji kot pri drugih klasičnih tehnologijah. Če pa vzamemo celotni krog, od pridobivanja urana do odlaganja jedrskih odpadkov, se ta slika precej spremeni." (Vir: 46)
 

[Vse]

"Razen tega je treba upoštevati dejstvo, da pri proizvodnji elektrike nastane okvirno četrtina vseh toplogrednih plinov na svetu, zato je morebiten prispevek energije iz jedrskih elektrarn k reševanju svetovne podnebne krize zanemarljiv. Vsaka poraba energije povzroča negativne vplive na okolje, prostor, ekosisteme, temu se enostavno ne moremo izogniti." (Vir: 46)
 

[Vse]

"'Zato poudarjam, da bi morali največjo pozornost nameniti zmanjšanju porabe energije,' pa je oktobra na predstavitvi svoje knjige z zgovornim naslovom Jedrska energija - ne hvala dejal, prof. dr. Dušan Plut." (Vir: 46)
 

[Vse]

»Trenutna raba sončne energije s sončnimi paneli in baterijami ni prava rešitev. Nujno je, da se pri sončnih panelih začnejo uporabljati materiali, ki nimajo negativnih vplivov na okolje,« poziva Plut. (Vir: 46)
 

[Vse]

"Po besedah fizika in inovatorja Andreja Detele po svetu intenzivno raziskujejo popolnoma nove vire energije, o katerih se v javnosti zelo malo govori. »Predvidevamo lahko, da gre samo za čas nekaj let, ko bodo nove možnosti čistejše tehnologije pridobivanja električne energije prišle na plan in rešile globalni energetski problem." (Vir: 46)
 

[Vse]

"Na svetu je okoli 437 delujočih jedrskih elektrarn, v 15 državah članicah EU pa 109 (številke se razlikujejo glede na različne vire in kriterije za zaprtje, op. a.)." (Vir: 46)
 

[Vse]

"V zadnjih dveh desetletjih so po svetu zaradi varnostnih razlogov zaprli približno 80 do 90 jedrskih reaktorjev, največ v Nemčiji, v Italiji pa so do leta 1990 zaprli vse svoje štiri jedrske elektrarne." (Vir: 46)
 

[Vse]

"Ali dodatni blok jedrske elektrarne potrebujemo? Kdaj bo drugi blok, če se bomo zanj odločili, postavljen? Koliko bo znašala investicija? Jo je Slovenija glede na slabe razmere v proračunu sploh sposobna zgraditi? Kdo bi še lahko sofinanciral gradnjo? Predvsem pa, ali se bo investicija povrnila in pod kakšnimi pogoji? To so ključna vprašanja, na katera bi morali volivci dobiti ja sen odgovor še pred novembrskim referendumom. Poleg tega pa seveda tudi zagotovila o varnosti in okoljski sprejemljivosti." (Vir: 106)
 

[Vse]

"Takrat se je predvidevalo, da bi lahko bil drugi blok, ob optimalnih pogojih, postavljen okoli leta 2035." (Vir: 106)
 

[Vse]

"Toda rok se po novih scenarijih vse bolj zamika. Po nekaterih projekcijah tudi za desetletje. Vzrok so dolgi administrativni postopki. Zgolj postopek spremembe državnega prostorskega načrta bi se lahko zavlekel v celo desetletje." (Vir: 106)