Forum VSE

[i]"Andrej P. Škraba, ki je leta 2013 postavil portal astra.si in na njem začel objavljati posnetke z razlagami matematičnih konceptov, ocenjuje, da si od okoli 15.000 prijavljenih na splošno in poklicno maturo vsaj polovica pri pripravah pomaga z njegovo spletno stranjo. V desetih letih jo je, kot je navedel podatke, spoznalo okoli 350.000 učencev, ki so do zdaj opravili več kot 27 milijonov ogledov, približno tri milijone na leto. Pred koncem šolskega leta in v času pred maturo se obisk poveča, ugotavlja Andrej P. Škraba."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Tradicija deljenja krogov na 360 stopinj izvira iz Mezopotamije. Tam je pred približno 5000 leti nastal klinopis, ki velja za eno prvih pisav.
Klinopis so uporabljali v matematičnih in astronomskih dokumentih, za katere so mezopotamske kulture uporabljale šestdesetiški sistem, ki je obenem izvor današnje delitve ur in minut na 60 manjših enot. Enako velja tudi za delitev kroga na 360 stopinj, kar je 6 krat 60.
Ena prednost tega sistema je, da lahko število 60 poleg s 60 in l delimo še z desetimi drugimi števili, ne da bi pri deljenju dobili ostanek.
Če 60 delimo z 2, dobimo 30, če 60 delimo s 3, dobimo 20 in tako naprej za 4, 5, 6, 10, 12, 15, 20 in 30. Sistem je zato enostavno uporabljati. Za primerjavo: število 10 brez ostanka lahko delimo le z l, 2, 5 in 10.
Krog s 360 stopinjami ima še nekaj drugih prednosti. Babilonci, katerih civilizacija se je v južni Mezopotamiji razvila okoli leta 1850 pr. n. št., so želeli nebo razdeliti na stopinje. Skoraj vse, kar se je zgodilo na nebu, so imeli za pomembno preroško znamenje, ker se je položaj Sonca glede na zvezde vsak dan v letu spremenil za približno eno stopinjo, pa je imel krog, razdeljen na 360 stopinj, tudi astronomske prednosti.
V grški in s tem zahodni matematiki delitev kroga na 360 stopinj običajno pripisujemo astronomu Hiparhu, ki je živel v 2. stoletju pr. n. št. Ko je Aleksander Veliki okoli leta 300 osvojil Babilon, je Hiparh prinesel šestdesetiški sistem na zahod, kjer ga uporabljamo še danes."[/i] (Vir: 37)
 

[i]"Zakaj ima krog 360 stopinj?
V šoli smo se naučili, da ima krog 360 stopinj. Zakaj pa ne bi mogel imeti katerega drugega števila stopinj, s katerim bi bilo lažje računati - na primer 100?" [/i](Vir: 37)
 

[i]"Slovenska matematika je kot naš šport, na vrhunskem svetovnem nivoju."[/i] (Vir: 106)
 

Goldbachova domneva.
[i]"Goldbachova domneva pravi, da lahko vsako sodo število, večje od dve, zapišemo kot vsoto dveh praštevil. Praštevilo se lahko v vsoti ponovi."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Vsak rešeni matematični problem lahko odpre več novih problemov. Ni videti konca. Problemi so za matematika enako privlačni kot za alpinista gore. So izzivi, ki si jih želimo preplezati."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Zanimivo je, da v teoriji števil obstajajo problemi, ki so formulirani na nivoju elementarne matematike in jih lahko razume vsak, a jim stoletja ni nihče kos."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Profesor Vidav bi na to vprašanje odgovoril, da počnemo oboje. Sam sicer nimam vtisa, da sem karkoli ustvaril. Ves čas imam občutek, da sem le odkrival, kar pa me je prav tako navduševalo, in to navdušenje sem delil tudi z drugimi."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Zanimivo vprašanje je tudi to, ali matematiko ustvarjamo ali odkrivamo. če jo odkrivamo."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Matematika je najpopolnejši jezik, ki si ga je človeštvo izmislilo, v njem se lahko formulirajo problemi na najrazličnejših področjih. Matematika je svet, v katerem ima argument absolutno oblast."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Slovenska matematika je vrhunska v svetovnem merilu in za to imajo velike zasluge profesorji na vseh ravneh izobraževanja." [/i](Vir: 106)
 

[i]"Kaj je Hilbertov prostor, ni lahko razložiti v nekaj stavkih, a naj poskusim. Enodimenzionalni prostor je premica,
dvodimenzionalni prostor je ravnina, tridimenzionalni prostor je prostor, v katerem živimo. Četrta dimenzija je v fiziki čas, takšnega štiridimenzionalnega prostora si sicer ne znam predstavljati. Hilbertov prostor pa ima lahko končno mnogo dimenzij, lahko pa tudi neskončno mnogo."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"V teoriji števil obstajajo problemi, ki so formulirani na nivoju elementarne matematike in jih lahko razume vsak, a jim stoletja ni nihče kos."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Ali je astronomsko praštevilo, katerega zapis zasede knjižno polico oziroma 40 megabajtov prostora na disku, koristno? Odgovor je nikalen."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Uporabljal je strežnike v 24 podatkovnih centrih v 17 državah, kjer je poceni kupoval neporabljeno računsko moč grafičnih kartic."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"V zgodovini je po letu 2007 obstajalo kratko obdobje, ko je bilo domače rudarjenje kriptovalut dobičkonosno, prej in pozneje pa to ni držalo."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Durantovo praštevilo je prvo, ki ni bilo odkrito s klasičnim procesorjem (CPU), temveč na grafičnem čipu (GPU), kakršni so v zadnjih letih gonilo razmaha umetne inteligence."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Med vsemi števili, ki imajo od 10 do 41 milijonov cifer, poznamo 10 praštevil, čeprav jih je tam približno 70 milijonov."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Ali bo posameznik našel novo Mersennovo praštevilo, je torej odvisno od sreče, katere kandidate bo dobil v preizkus, lahko pa verjetnost za uspeh poveča tako, da sodeluje dlje in obsežneje, torej z več računske moči."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Za najnovejšega rekorderja bi primitivno preizkušanje deljenja z manjšimi števili trajalo dlje od starosti vesolja." [/i](Vir: 106)
 

[i]"Izpisano z vsemi ciframi jih ima 41 milijonov, kar bi napolnilo knjižno polico oziroma 10.000 strani. Za primerjavo povejmo, da število vseh atomov v vidnem vesolju opišemo z 80 ciframi."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Luke Durant se je 21. oktobra vanjo vpisal z odkritjem največjega doslej znanega praštevila, ki polno izpisano šteje dobrih 41 milijonov cifer. V eksponentni obliki ga lahko zapišemo precej krajše: 2 na 136.279.841-1. Nagrado v višini 3000 dolarjev (2800 evrov) …"[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Dejansko so lahko rezultati vzorca včasih točnejši, kot če bi anketirali vse stranke."[/i] (D. J. Hand, Statistika)
1. (Bolj za šalo: Ko je Milošević zmagal na volitvah s sto in nekaj odstotkovno podporo, res.)
Navajana izjava se sliši nesmiselna.
 

[i]"Ko množite in seštevate, je dobro vedeti, da vrstni red ni pomemben. Tako je 2 + 3 + 4 enako 4 + 2 + 3. Podobno je 2 x 3 x 4 enako kot 4 x 3 x 2."
"Ko seštevate 3 + 9 + 7, je seštevanje lažje, če najprej seštejete 3 + 7 - saj to takoj prepoznate kot 10 - in šele nato seštejete 10 + 9, da dobite 19.
V vsoti lahko torej najprej zamenjate vrstni red seštevanja, kar omogoči dve lahki seštevanji, namesto da bi najprej izračunali težavnejše seštevanje."[/i] (Vir: 94)
 

[i]"Podobno sta obratni operaciji tudi množenje in deljenje. Če je 9 x 7 = 63, potem je 63 : 7 = 9. S to lastnostjo si lahko pojasnite račune z deljenjem, če se vam ta operacija zdi težja od množenja."[/i] (Vir: 94)