"V teoriji števil obstajajo problemi, ki so formulirani na nivoju elementarne matematike in jih lahko razume vsak, a jim stoletja ni nihče kos." (Vir: 106)
Matematika
Re: Matematika
"Kaj je Hilbertov prostor, ni lahko razložiti v nekaj stavkih, a naj poskusim. Enodimenzionalni prostor je premica,
dvodimenzionalni prostor je ravnina, tridimenzionalni prostor je prostor, v katerem živimo. Četrta dimenzija je v fiziki čas, takšnega štiridimenzionalnega prostora si sicer ne znam predstavljati. Hilbertov prostor pa ima lahko končno mnogo dimenzij, lahko pa tudi neskončno mnogo." (Vir: 106)
dvodimenzionalni prostor je ravnina, tridimenzionalni prostor je prostor, v katerem živimo. Četrta dimenzija je v fiziki čas, takšnega štiridimenzionalnega prostora si sicer ne znam predstavljati. Hilbertov prostor pa ima lahko končno mnogo dimenzij, lahko pa tudi neskončno mnogo." (Vir: 106)
Re: Matematika
"Slovenska matematika je vrhunska v svetovnem merilu in za to imajo velike zasluge profesorji na vseh ravneh izobraževanja." (Vir: 106)
Re: Matematika
"Matematika je najpopolnejši jezik, ki si ga je človeštvo izmislilo, v njem se lahko formulirajo problemi na najrazličnejših področjih. Matematika je svet, v katerem ima argument absolutno oblast." (Vir: 106)
Re: Matematika
"Zanimivo vprašanje je tudi to, ali matematiko ustvarjamo ali odkrivamo. če jo odkrivamo." (Vir: 106)
Re: Matematika
"Profesor Vidav bi na to vprašanje odgovoril, da počnemo oboje. Sam sicer nimam vtisa, da sem karkoli ustvaril. Ves čas imam občutek, da sem le odkrival, kar pa me je prav tako navduševalo, in to navdušenje sem delil tudi z drugimi." (Vir: 106)
Re: Matematika
"Zanimivo je, da v teoriji števil obstajajo problemi, ki so formulirani na nivoju elementarne matematike in jih lahko razume vsak, a jim stoletja ni nihče kos." (Vir: 106)
Re: Matematika
"Vsak rešeni matematični problem lahko odpre več novih problemov. Ni videti konca. Problemi so za matematika enako privlačni kot za alpinista gore. So izzivi, ki si jih želimo preplezati." (Vir: 106)
Re: Matematika
Goldbachova domneva.
"Goldbachova domneva pravi, da lahko vsako sodo število, večje od dve, zapišemo kot vsoto dveh praštevil. Praštevilo se lahko v vsoti ponovi." (Vir: 106)
"Goldbachova domneva pravi, da lahko vsako sodo število, večje od dve, zapišemo kot vsoto dveh praštevil. Praštevilo se lahko v vsoti ponovi." (Vir: 106)
Re: Matematika
"Slovenska matematika je kot naš šport, na vrhunskem svetovnem nivoju." (Vir: 106)
Re: Matematika
"Zakaj ima krog 360 stopinj?
V šoli smo se naučili, da ima krog 360 stopinj. Zakaj pa ne bi mogel imeti katerega drugega števila stopinj, s katerim bi bilo lažje računati - na primer 100?" (Vir: 37)
V šoli smo se naučili, da ima krog 360 stopinj. Zakaj pa ne bi mogel imeti katerega drugega števila stopinj, s katerim bi bilo lažje računati - na primer 100?" (Vir: 37)
Re: Matematika
"Tradicija deljenja krogov na 360 stopinj izvira iz Mezopotamije. Tam je pred približno 5000 leti nastal klinopis, ki velja za eno prvih pisav.
Klinopis so uporabljali v matematičnih in astronomskih dokumentih, za katere so mezopotamske kulture uporabljale šestdesetiški sistem, ki je obenem izvor današnje delitve ur in minut na 60 manjših enot. Enako velja tudi za delitev kroga na 360 stopinj, kar je 6 krat 60.
Ena prednost tega sistema je, da lahko število 60 poleg s 60 in l delimo še z desetimi drugimi števili, ne da bi pri deljenju dobili ostanek.
Če 60 delimo z 2, dobimo 30, če 60 delimo s 3, dobimo 20 in tako naprej za 4, 5, 6, 10, 12, 15, 20 in 30. Sistem je zato enostavno uporabljati. Za primerjavo: število 10 brez ostanka lahko delimo le z l, 2, 5 in 10.
Krog s 360 stopinjami ima še nekaj drugih prednosti. Babilonci, katerih civilizacija se je v južni Mezopotamiji razvila okoli leta 1850 pr. n. št., so želeli nebo razdeliti na stopinje. Skoraj vse, kar se je zgodilo na nebu, so imeli za pomembno preroško znamenje, ker se je položaj Sonca glede na zvezde vsak dan v letu spremenil za približno eno stopinjo, pa je imel krog, razdeljen na 360 stopinj, tudi astronomske prednosti.
V grški in s tem zahodni matematiki delitev kroga na 360 stopinj običajno pripisujemo astronomu Hiparhu, ki je živel v 2. stoletju pr. n. št. Ko je Aleksander Veliki okoli leta 300 osvojil Babilon, je Hiparh prinesel šestdesetiški sistem na zahod, kjer ga uporabljamo še danes." (Vir: 37)
Klinopis so uporabljali v matematičnih in astronomskih dokumentih, za katere so mezopotamske kulture uporabljale šestdesetiški sistem, ki je obenem izvor današnje delitve ur in minut na 60 manjših enot. Enako velja tudi za delitev kroga na 360 stopinj, kar je 6 krat 60.
Ena prednost tega sistema je, da lahko število 60 poleg s 60 in l delimo še z desetimi drugimi števili, ne da bi pri deljenju dobili ostanek.
Če 60 delimo z 2, dobimo 30, če 60 delimo s 3, dobimo 20 in tako naprej za 4, 5, 6, 10, 12, 15, 20 in 30. Sistem je zato enostavno uporabljati. Za primerjavo: število 10 brez ostanka lahko delimo le z l, 2, 5 in 10.
Krog s 360 stopinjami ima še nekaj drugih prednosti. Babilonci, katerih civilizacija se je v južni Mezopotamiji razvila okoli leta 1850 pr. n. št., so želeli nebo razdeliti na stopinje. Skoraj vse, kar se je zgodilo na nebu, so imeli za pomembno preroško znamenje, ker se je položaj Sonca glede na zvezde vsak dan v letu spremenil za približno eno stopinjo, pa je imel krog, razdeljen na 360 stopinj, tudi astronomske prednosti.
V grški in s tem zahodni matematiki delitev kroga na 360 stopinj običajno pripisujemo astronomu Hiparhu, ki je živel v 2. stoletju pr. n. št. Ko je Aleksander Veliki okoli leta 300 osvojil Babilon, je Hiparh prinesel šestdesetiški sistem na zahod, kjer ga uporabljamo še danes." (Vir: 37)
Re: Matematika
"Andrej P. Škraba, ki je leta 2013 postavil portal astra.si in na njem začel objavljati posnetke z razlagami matematičnih konceptov, ocenjuje, da si od okoli 15.000 prijavljenih na splošno in poklicno maturo vsaj polovica pri pripravah pomaga z njegovo spletno stranjo. V desetih letih jo je, kot je navedel podatke, spoznalo okoli 350.000 učencev, ki so do zdaj opravili več kot 27 milijonov ogledov, približno tri milijone na leto. Pred koncem šolskega leta in v času pred maturo se obisk poveča, ugotavlja Andrej P. Škraba." (Vir: 106)
Re: Matematika
"Četrtošolec iz prleških Cezanjevcev Liam Kovač ne zna povedati, kako mu vse skupaj uspeva, dejstvo pa je, da je na državnem tekmovanju v pomnjenju decimalk števila pi pometel s konkurenco. 1500 decimalk je zrecitiral v manj kot desetih minutah, ne da bi se enkrat samkrat zmotil ali zastal, in presenetil vse." (Vir: 106)
Re: Matematika
"… za prihodnje leto pa napoveduje naskok na 3000 zapomnjenih decimalk matematične konstante." (Vir: 106)
Re: Matematika
"»Tudi ko ga vprašam, kako si vse zapomni, mi odgovori, ne vem, še sam ne vem. Števila preprosto bere in ostanejo mu v spominu. Fotografskega spomina, da bi list s številkami videl pred seboj, nima,« pripoveduje mama Andreja. Zmagovalnih, doslej zanj rekordnih 1500 decimalk, lahko ponovi kadarkoli, sprintane ima vrstično na dveh listih, v vsaki vrstici je dvajset decimalk." (Vir: 106)
Re: Matematika
"Hkrati lahko gleda televizijo, če ga izzovejo z dvema decimalkama, ve, kam v zaporedju sodita. Ne vadi po kosih, ampak gre vedno skozi do zgornje meje. Pa saj mu vzame deset minut oziroma, me popravi, »malo manj kot deset minut«." (Vir: 106)
Re: Matematika
"Za nagrado je prejel »majico, majhen zvezek, vrtavko in kuli«. No, pozabil je povedati za glavno nagrado, pokal. Vsega si človek očitno res ne more zapomniti." (Vir: 106)
Re: Matematika
"Prvi zmagovalec je bil Simon Čopar s 150 decimalkami, zmagoval je večkrat, zdaj pa ima državni rekord Tibor Hvala z 10.123 decimalkami. Kaj pa svet? Leta 2006 naj bi upokojeni japonski inženir Akira Haraguči zrecitiral 100.000 decimalk, rekord še ni potrjen in vpisan v Guinnessovo knjigo rekordov. Knjiga rekordov priznava 67.890 decimalk, ki jih je zrecitiral 24-letni kitajski podiplomski študent Chao Lu, bilo je leta 2005. Za recitiranje je porabil 24 ur in štiri minute." (Vir: 106)