Forum VSE

[i]"Preden nekdo zaradi nespečnosti obišče zdravnika s prošnjo, naj mu predpiše uspavala, je smiselno poskusiti vsaj z določenimi nefarmakološkimi ukrepi, torej brez zdravil. Pravilna higiena spanja zahteva kar precej: potrebujemo primerno okolje (primerna temperatura, zatemnjenost, brezhrupnost, odsotnost vibracij ali drugih motečih dejavnikov), na spanje se moramo ustrezno pripraviti (najbolje z ritualom, ki naj bo vsak večer enak - to pomeni, da zadnjih nekaj stvari pred spanjem počnemo v istem vrstnem redu, po možnosti enako dolgo) in se odpraviti spat ob isti uri. Spanje naj bo prilagojeno potrebam telesa in ne našim željam."[/i] (Vir: 23)
 

[i]Nespečnost je večinoma samo simptom ali posledica in najmanj, kar je v takih primerih potrebno, je dobra anamneza.
"Pogosto se izkaže, da v resnici ne gre za nespečnost, temveč zgolj za subjektivno zaznavo slabše kakovosti spanca, ki je lahko tudi samo posledica nerealnih pričakovanj. Če nekdo kljub samo petim uram spanca prek dneva normalno funkcionira, ne moremo govoriti o nespečnosti."[/i] (Vir: 23)
 

[i]"Diagnostični kriteriji nespečnosti so po medicinskih kriterijih jasni:
- težava z začetkom spanca,
- težava z vzdrževanjem spanca,
- slaba kakovost spanca kljub zadostnim priložnostim za spanje,
- pridružene težave v funkcioniranju podnevi, ki trajajo vsaj štiri tedne, v akutni obliki pa manj; ob tem pa to ni izključno posledica znane druge telesne ali duševne motnje."[/i] (Vir: 23)
 

[i]"Spanec bi moral imeti še kakšno drugo nalogo, ne le da utrdi spomine, kajti če nas narava prisili, da smo tako ranljivi skoraj tretjino dneva, morajo biti v igri bistvene funkcije.
In tako so ugotovili, da se možgani med spanjem očistijo."[/i] (Vir: 54)
 

[i]"Zakaj je dober spanec tako pomemben?
Zato, ker se prav ponoči možgani očistijo nevrotoksičnih snovi. Ugotovili so, da tisti, ki ne spi dovolj, tvega, da se mu bodo v telesu nabrale večje količine amiloida beta, ki je izjemno tesno povezan z Alzheimerjevo boleznijo in drugimi oblikami demence."[/i] (Vir: 54)
 

[i]"Zanimiv je podatek, da v enem letu presanjamo približno dva tisoč sanj, v sanjskem svetu pa tako preživimo šest let svojega življenja."[/i] (Vir: 31)
 

[i]"Sanjamo takrat, ko se naša očesna zrkla premikajo zelo hitro."[/i] (Vir: 31)
 

[i]"Koliko spanja potrebujemo, določajo naši cirkadiarti geni, ki hkrati določajo, ali smo bolj večerni ali jutranji tip človeka." [/i](Vir: 31)
 

[i]"Ko gre za neprespano noč ob nekem stresnem dogodku, nadaljnja obravnava ni potrebna. Če pa se nespečnost ponavlja in traja več kot tri mesece, več kot trikrat na teden in je ob tem moteno delovanje podnevi, je potrebna nadaljnja obravnava."[/i] (Vir: 31)
 

[i]Za kronično obliko nespečnosti trpi do 20 odstotkov ljudi, medtem ko akutno obliko nespečnosti vsaj enkrat v življenju doživi do 30 odstotkov odraslih. Pogostost nespečnosti narašča po 65. letu starosti." [/i](Vir: 31)
 

[i]"Poznamo več kot 90 različnih motenj spanja, najpogostejša med njimi je nespečnost." [/i](Vir: 31)
 

[i]"Higiena budnosti in spanja:
1. Spite samo toliko, kolikor potrebujete, da se naslednji dan počutite spočiti.
2. Vseh sedem dni v tednu vstajajte ob isti uri.
3. Bodite športno aktivni.
4. Spalnica naj bo udobna in zavarovana pred svetlobo in hrupom.
5. Za dobro spanje je pomembna primerna temperatura spalnega prostora.
6. Imejte redne obroke hrane in ne pojdite spat lačni.
7. Zvečer ne pijte veliko.
8. Iz prehrane izločite vse izdelke, ki vsebujejo kofein.
9. Izogibajte se pitju alkoholnih pijač, predvsem v večernem času.
10. Kajenje lahko moti spanje.
11. Ne nosite skrbi s sabo v posteljo.
12. Ob daljših nočnih prebujanjih si ne prizadevajte, da bi znova zaspali.
13. Budilko postavite pod posteljo ali jo obrnite tako, da ne boste videli, koliko kaže.
14. Podnevi ne spite."[/i] (Vir: 31)
 

[i]"Spanje je fiziološka funkcija, ki je nujno potrebna za dobro delovanje človeka. Med spanjem so nekateri deli možganov bolj aktivni kot med budnostjo, spremenjeno je dihanje, bitje srca, izločanje različnih hormonov.
»Med spanjem, predvsem med globokimi fazami spanja, se izloča rastni hormon, zato je trditev, da otroci rastejo med spanjem, pravilna.
Spanje je odvisno od cikla svetlobe in teme, zato je pomembno, da smo podnevi izpostavljeni svetli sončni svetlobi in da ponoči spimo v temni spalnici.
Za kakovostno spanje je pomembno, da smo preko dneva aktivni, da se zvečer pripravimo na spanje, da svojih problemov ne rešujemo zvečer v postelji. Največji problem v sodobnem svetu so viri modre svetlobe, kot so telefoni, pametne tablice itd., ki zakasnijo večerno uspavanje."[/i] (Vir: 31)
 

[i]"Sanje naj bi po naših predvidevanjih odražale dogodke preteklega dne, kar pa ne drži. Študije namreč kažejo, da sanjamo o doživetih čustvih iztekajočega se dne. Avtorji raziskav to razlagajo kot nočno terapijo.
Sanje nam po njihovem prepričanju omogočijo razčiščevanje čustev preteklega dne.
Druga teorija zagovarja pomen sanj kot spodbujanje naše kreativnosti. Med spanjem namreč povezujemo določene informacije, ki smo jih prejeli čez dan, in na ta način kreiramo novo znanje." [/i](Vir: 43)
 

[i]"Znano je, da so vse pogostejša duševna stanja, kot sta depresija in anksioznost, povezana z motnjami spanja.
Pomanjkanje spanja pospeši nevrodegenerativne bolezni; povezujejo ga tudi z demenco in Alzheimerjevo boleznijo. Ti bolniki veliko težje zaspijo, ker imajo poškodovan del možganov za uravnavanje spanja. S pomanjkanjem spanja tako pospešijo napredovanje svoje bolezni. Tveganje za sladkorno bolezen in nastanek raka, poškodbe DNK, slabši imunski sistem - vse to je lahko posledica pomanjkanj spanja."[/i] (Vir: 43)
 

[i]"V mladosti sem si sanje večkrat razlagala s pomočjo znamenite sanjske bukve. Verjetno bi jo označili za šund, primeren le za zabavo?
To je najboljši izraz zanjo, da v stoletjih med Artemidorjem in Freudom je bilo napisanih ogromno sanjskih knjig."[/i] (Vir: 11)
 

[i]"Starši niso bili dorasli svoji vlogi - ne idealnih, le dovolj dobrih staršev, zato postane otrok starš svojim staršem ter se tako prikrajša za lastno otroštvo. To pa je zanj pretežko breme in tak človek neizživeto otroštvo pogreša vse življenje, čeprav se morda tega ne zaveda. Kar lahko naredimo, je, da to ozavestimo, predelamo in se tako osvobodimo tudi morastih sanj. Učimo se živeti s temi primanjkljaji, sprejmemo sebe in breme, ki ga nosimo. Da to zmoremo, neredko potrebujemo strokovno pomoč v psihoterapevtskem procesu." [/i](Vir: 11)
 

[i]Ponavljajoče se moraste sanje
"Pomenijo globok konflikt v sebi, lahko neko otroško travmo, tudi zlorabo. Lahko da nam otroštvo ni dalo tega, kar bi moralo: varnosti, topline odnosov." [/i](Vir: 11)
 

[i]"Spominjam se, da mi je nekoč povedal, da spi le dve, tri ure na noč, ker da je spanje potrata časa." [/i](Vir: 95)
 

[i]"Med: Dodatek medu k toplemu mleku ima več koristi za spanec.
Med vsebuje glukozo, ki lahko spodbudi sproščanje inzulina. Inzulin omogoča triptofanu, da lažje vstopi v možgane, kjer se pretvori v serotonin in nato v melatonin.
Poleg tega ima med tudi protivnetne lastnosti, ki lahko pomirijo telo in pospešijo sprostitev pred spanjem."[/i] (Vir: 30)
 

[i]"Hranila v mleku: Mleko vsebuje tudi minerale, kot sta kalcij in magnezij, ki sta pomembna za sprostitev mišic in zmanjšanje stresa. Ti minerali lahko pripomorejo k boljšemu spancu in preprečijo prebujanje ponoči."[/i] (Vir: 30)
 

[i]"Triptofan: Mleko vsebuje aminokislino triptofan, ki je pomemben za sintezo nevrotransmiterja serotonin. Serotonin se pretvori v melatonin, hormon, ki uravnava spanje.
Triptofan lahko pomaga pri spodbujanju spanca in izboljšanju njegove kakovosti."[/i] (Vir: 30)
 

[i]"Toplo mleko samo po sebi ima pomirjevalne lastnosti in lahko pomaga pri sprostitvi telesa. Toplota mleka ima tudi pomirjujoč učinek na živčni sistem, kar lahko pripomore k lažjemu uspavanju."[/i] (Vir: 30)
 

[i]"Pomembno je omeniti, da se učinki toplega mleka z medom lahko razlikujejo med posamezniki. Nekateri ljudje lahko občutijo pomirjujoč učinek, medtem ko drugim morda ne bo imel enakega učinka.
Prav tako je treba paziti na količino medu, saj prevelika količina sladkorja pred spanjem lahko povzroči nasproten učinek. Če se odločite za topli napitek s toplim mlekom in medom pred spanjem, ga pijte zmerno in opazujte, kako vpliva na vaš spanec."[/i] (Vir: 30)
 

[i]"Kozarec toplega mleka z medom je pogosto priporočen napitek za izboljšanje spanca.
Ta kombinacija lahko ima več učinkov, ki prispevajo k boljšemu spancu."[/i] (Vir: 30)