Naravoslovje

[Vse]

"Ocenjeno je, da lahko psi prepoznajo vonj nekje v povprečju do 10.000-krat bolje kot človek.
V njihovih možganih je del, specializiran za identifikacijo vonjev, ki je 40-krat večji od človeškega.
To, kar je psu vonj, sta nam vid in sluh (čeprav nas tudi v tej sposobnosti psi prekašajo za vsaj 5-krat)." (Vir: 81)
1. V povprečju!
2. V tolažbo: zato pa smo postali ljudje in tako posredno zmoremo (po potrebi) prekašati (tudi) takšne živalske presežke. 

[Vse]

"Če bi vse mikrobe na Zemlji zbrali na en kup, na drugega pa vse živali, bi bil kup mikrobov 25-krat večji od kupa živali." (Vir: 01)
1. Torej je govora o prostornini - kako "grozno" bi bilo šele številčno razmerje (primerjaj velikosti enega kita in mikroba) 

 

[Vse]

Trditev, da je virus živ, le deloma drži. 

Torej je napol živ, delno živ, pogojno živ, občasno živ. Torej živ.
(Kajti, kaj pa tista živa bitja, ki zamrznjena ali kako drugače preživijo, ko čakajo na zanje utrezne pogoje?) 

[Vse]

"Obstajajo pa nepopolne kopije virusov, ki pa vendarle niso neperspektiven mikrobiološki odpadek.
Gre za viruse, ki so med repliciranjem mutirali na način, ki mikroorganizmu omogoča preživetje.
Struktura genoma je po mutaciji nekoliko spremenjena.
Zaradi nepopisno velikega števila mutacij so nekatere nepopolne kopije virusa boljše, funkcionalnejše in učinkovitejše od originala.
Mutacija omikron je boljša od vuhanskega originala. ...
Mutacija omikron se je pojavila slabo leto dni po tem, ko so prva cepiva dobila pogojno dovoljenje za uporabo." (Vir: 08) 

Kot tista kopija Mona Lize, ki je boljša od originala.
(slaba šala) 

[Vse]

"Odkril je, da je vrednost konstante pi večja od 3 in 1/7 in manjša od 3 in 10/71 - in tako postal prvi v zgodovini matematike, ki je izračunal vrednost pi." (Vir: 35)
1. Natančno ga je izračunal samo na prvih dveh decimalkah. 

[Vse]

"Dejansko so lahko rezultati vzorca včasih točnejši, kot če bi anketirali vse stranke." (D. J. Hand, Statistika)
1. (Bolj za šalo: Ko je Milošević zmagal na volitvah s sto in nekaj odstotkovno podporo, res.)
Navajana izjava se sliši nesmiselna. 

[Vse]

"Črne luknje, tudi supermasivne, so v astronomskem merilu zelo majčkeni objekti; na primer, črna luknja z maso milijon Sončevih mas ima polmer, ki je le štirikrat večji od polmera Sonca ...
Največje znane supermasivne črne luknje so torej primerljive z velikostjo Osončja (nekaj svetlobnih ur), kar je majčkeno z velikostjo galaksij (naša Galaksija ima premer sto tisoč svetlobnih let) ..." (Vir: 42)
1. Kaj pomeni "z maso milijon Sončevih mas" - da je imela "nekoč" (kot zvezda) takšno maso (ali je masa nekako enakovredna tudi primerljivemu polmeru: ali imajo zvezde z enako maso kot Sonce približno enak polmer)?
2. Čeprav je črna luknja "majhna": kako "hitro" (morda: do katere oddaljenosti) zmore požirati vse okrog sebe?
3. Se črne luknje s "požiranjem" povečujejo oz. so zaznane ali vsaj preračunane kakšne spremembe zaradi tega?
 

 

[Vse]

"Črni luknji, ki sta trčili, sta imeli masi 66 in 85 Sonc, astronomi pa so izračunali, da sta se zlili v novo črno luknjo z maso 142 Sonc.
To pomeni, da se je zaradi trka masa devetih Sonc spremenila v energijo, ki se je sprostila v vesolje." (Vir: 37)
1. 66 + 85 Sonc = 141 Sonc - 9 = 132 Sonc.
Vendar nastane za 142 Sonc "materiala". 

[Vse]

Singularnost je, ko se gravitacija tako krepi, da se premer nazadnje skrči do ničle, gostota pa do neskončnosti.
V območju okoli singularnosti je ubežna hitrost večja od svetlobne. (Vir: 67)
1. Torej obstaja hitrost, ki je večja od svetlobne hitrosti. 

[Vse]

"Leta 1971 je Stephen Hawking izpeljal ugotovitev, da so se v zelo zgodnji fazi vesolja, ko je bilo staro manj kot sekundo, lahko v črne luknje sesedala tudi telesa z veliko manjšo maso.
Čim bolj vroče je bilo vesolje, tem manjša masa je bila potrebna za nastanek črne luknje, tako da so lahko zelo kmalu po prapoku nastale zelo drobne črne luknje.
Te prvobitne črne luknje naj bi imele zelo drugačne lastnosti od današnjih ..." (Vir: 67)
1. Kakšne drugačne lastnosti? 

[Vse]

"Trdili so, da naj črna luknja po definiciji ne bi mogla imeti temperature.
Bekenstein pa je o tem še naprej imel pomisleke." (Vir: 67)
1. Da snov (četudi "črna") ne more imeti temperature, je "čudno".
2. Po definiciji (fizike) marsikaj ne drži (vsepovsod, po vesolju): npr. njutnovi zakoni, ajnštajnovi (tudi ne več) ... tudi S. Hawking se je v marsičem "premislil". 

[Vse]

Hawkingu trditev Bekensteina ni bila všeč: "Le kako bi bilo mogoče, da črna luknja oddaja delce? Ugotovil je, da odgovor leži v načelu nedoločenosti, navideznih delcih in nenavadnem svetu dogodkovnega obzorja." (Vir: 67)
1. (Tudi meni ni jasno, kaj se je pravzaprav hotelo povedati - ker ni razlage: zakaj naj bi torej oddajala delce?)
Hawking je tudi priznal, da je izgubil stavo glede ponikanja informacije v črnih luknjah.
2. (Želim so-priznati, da so bili tudi geniji ...) 

[Vse]

"Ker lahko črne luknje oddajajo Hawkingovo sevanje, lahko torej izgubljajo maso, se krčijo in nazadnje izhlapijo." (Vir: 67)
1. Ta "nazadnje" zna biti res skoraj "nazadnji" dogodek.
"Pojasnilo pravi, da ob ločitvi para navideznih delcev na dogodkovnem obzorju v črno luknjo pade delec z negativno energijo.
Ko črna luknja pogoltne delec z negativno energijo, se torej ta energija (in torej tudi masa, ki je po Einsteinu njen ekvivalent) od nje odšteje.
Ko črna luknja zaradi 'odštevanja energije' izgublja maso, se ji dogodkovno obzorje krči. Hitrost krčenja je odvisna od količine sevanja, ki jo oddaja črna luknja, ta pa je odvisna od velikosti črne luknje. Čim večja je ... tem nižjo temperaturo (ima), to pa pomeni, da seva manj in se počasneje krči."
2. (Tu manjka tudi slovar izrazov.)
3. (Če piše "to pomeni", ne pomeni razlage oziroma, da gre za logično izpeljavo.) 

[Vse]

Dr. U. Seljak: Še vedno ne vemo, kaj sta temna snov in temna energija.
V tem trenutku temna snov pomeni 25 odstotkov vesolja, temna energija 70 odstotkov, pet odstotkov pa je navadne snovi, večinoma vodik in helij.
Razmerje se zelo hitro spreminja, in ko bo prevladala temna energija, se bo vesolje vse hitreje širilo.
Dokazati poskušajo, da je temna snov neki delec.
Temna energija povzroča pospeševanje širjenja vesolja. "Večina verjame, da gre za kozmološko konstanto, ki jo je napovedal že Einstein, in da je morda povezana s teorijo strun, ampak to so vse špekulacije." (Vir: 16)

1. Tu ni dovolj jasno nakazano načeto (in škoda, da tako ugleden znanstvenik, "kot največkrat citirani slovenski znanstvenik", tega ne izpove kot celoto):
a) Temna energija že zdaj prevladuje; koliko naj bi je bilo, da bi še bolj" prevladala?
b) Kaj predstavlja posledico, da se bo vesolje vse hitreje širilo?
2. Temna snov (verjetno) ni samo "en" delec. In kaj naj bi to (v kolikor naj bi bilo) "praktično" pomenilo? 

[Vse]

Dr. U. Seljak: "Planetov je dosti, odkritih je že nekaj tisoč, skoraj vsaka zvezda ima svoj planetarni sistem.
… Odkritih planetov, podobnih Zemlji, je res zelo malo, zato razvijamo statistične metode, s katerimi bomo poskušali odgovoriti na vprašanje, koliko je takšnih planetov." (Vir: 16)
1. Nekdo, ki že zna malce več računati kot 2 x 2 (ali pogleda na splet), lahko "odkrije", koliko je zdaj odkritih in predvidenih zvezd (na nekem do zdaj "znanem" območju, prostoru) in znotraj tega napove (pomnoži s povprečjem števila planetov). Za dodaten plus k odlični oceni (za osnovnošolsko domačo nalogo) pa lahko upošteva še "priveske" (lune, sateliti … pa pustimo "kamenčke" in plinaste "megle").
2. Ampak, resno - zakaj pa razmišljamo ozkogledo: Ali morajo "živa" bitja biti "enaka" kot na našem planetu? Ne le, da ni nujno, da uporabljajo npr. vodo, kisik, ustrezno temperaturo …
3. V kratkem (gledano "človeško", ne astronomsko) bo itak na Zemlji umetna inteligenca (zna biti da brez drugih "živih" bitij). 

[Vse]

Mack, Katie: Konec vsega: (gledano astrofizikalno)
Možnost konca vesolja bi lahko bila z razpadom vakuuma.
1. Kako si lahko predstavljamo razpad vakuuma? 

[Vse]

Torej (sorazmerno preračunano):
Stotinko sekunde si predstavljamo (toliko in več smučar zaostaja za vodilnim).
Po 1 milijoninki sekunde (to je pa res malo, res hipno) začetka vesolja je bila najvišja dosežena temperatura deset tisoč milijard stopinj.
Če bi si predstavljali 100 milijoninko sekunde (kar je košček res hipnega časa) po začetku vesolja, bi bila takrat temperatura sto tisoč milijard stopinj.
V1 milijoninki sekunde je bilo sto tisoč krat bolj vroče.
Sonce ima zdaj temperaturo notranjosti 15 milijonov. (Recimo da) najbolj vroče zvezde imajo 100 milijonov (preračunano, podatka nisem uspel izbrskati).

Glavna opomba: Izračuni so na osnovi osnovnošolskega (ne)znanja (od spoznanja 2. razreda, da je 2 + 2 = 4, do potenc deset na 12 - to je še vedno številka 2. razreda) in izpuščanja decimalk, da se lahko približamo nivoju vrtca (in napihljivosti otroškega balončka). 

[Vse]

Gostota vesolja je bila takrat 200 tisoč krat večja od gostote zlata.
Ali (demagoško?): Do nedavna so izkopali 200 tisoč ton zlata (na pikici planetu Zemlja) in tega zlata je dobrih 20 kubičnih metrov (recimo stolpnica).
Za (lažjo) predstavo: Zemlja bi takrat imela prostornino milijon km kubikov, Sonce pa milijardo kubikov.
Ogromno "preveliki" pikici za čas po približno stotinki sekunde. Ti dve niti pikici nista v zdajšnjem vesolju.
Torej: kako velikansko je že bilo vesolje - v smislu razmerij nastanek vesolja ni bil kaj dosti manjši kot zdaj.
Ali predstava za nivo vrtca: kot še prazen balonček in potem napihnjen. 

[Vse]

Iz gostote in mase (začetka vesolja) bi se dalo izračunati tudi velikost začetka vesolja. (In bi bili razočarani.)
Tega (za zdaj, sam) ne bom naredil, ker velja še Einsteinova enačba (ki povezuje energijo in maso). Takrat je (verjetno) bilo ogromno energije - ki se je spreminjala v maso. 

[Vse]

(Toliko zdaj od osnovnošolčka.)
"Škoda", ker znanstvene kapacitete ne "znajo" biti "trač" pedagogi: lahko bi navrgli še pa še takih zanimivih povzetkov (in nas razočarali oz. prizemljili). 

[Vse]

"Njen genski zapis je precej večji od genoma kateregakoli drugega organizma v živalskem kraljestvu, ki so ga znanstveniki doslej v celoti razvozlali.
Vsaj desetkrat je večji od človekovega." (Vir: 16)
1. Kaj pomeni precej večji genomski zapis? Ali npr. višjo razvitost, zakompliciranost? 

[Vse]

Nastanek oblakov
Ob opisovanju nastanka oblakov avtor pove, da je lahko relativna vlažnost tudi zelo velika, celo približno 600 %. Dejansko pa relativna vlažnost v ozračju nikoli ne zraste veliko čez 100 %. ( G. Skok, Uvod v meteorologijo)
1. 100 % torej lahko pomeni polnost; kar je več, pa je razumeti kot natlačenost polnosti.
2. V opisu, sploh ker gre za uvod v meteorologijo, je za laika še vedno učbeniško preslabo poenostavljeno; predvsem pa se lahko bralcu pojavi ob tem več luknjastih vprašanj (brez odgovorov).