Pravo - Psihologija - Sociologija

[Vse]

"Spoštujem vse ukrepe. Tudi takrat, kadar me ne prepričajo ali se žaljivo pozabavajo z mojim intelektom.
Razen …" (Vir: 71)
1. Vse. Razen …
2. Ravno intelektualna ta(ka) izjava ni. 

 

[Vse]

"A kot pravnik vem, da bi bilo lahko vlaganje ugovorov in pritožb in vlaganje zahtev za sodno varstvo v takem primeru sizifovo delo." (Vir: 71)
1. Kaj bi pravnik torej svetoval (konkretno) - za "karkoli" pravnega - da bi bilo učinkovito (predvsem tudi ne v korist zaslužkarskim "pravnikom" odvetnikom ipd.)?
2. Kaj lahko naredi (je že naredil?), da bi ne bilo takšnega vpraševanja (pod točko 1.)? 

[Vse]

Pravo in ravnanje po vesti; pravice in odgovornosti
"Državljani ... nimajo le pravice in svobode upoštevati tudi lastno vest, temveč so jo dolžni upoštevati.
Braniti jo morajo v primerih, ko se ta vest konfliktno sooči z vrednostno nasprotno usmerjeno zakonsko dolžnostjo." (Vir: 74)
1. Torej: ravnaj po vesti, četudi boš zato zaradi kršenja zakona kaznovan (šel v zapor ...).
2. Cerkev ima (verjetno) bolj dodelano načelo ravnanja po vesti. Ima pa "seveda" tudi droben tisk: da je potrebno tisto vest tako (pre)oblikovati, da naj ustreza "zakonom". (In smo tam ...) 

[Vse]

Ustava
"Zato slovenska ustava ne vsebuje samo tistega, kar je v njej izrecno zapisano in jezikovno nedvoumno, očitno predvideno.
Vsebuje tudi tisto, kar v njej ni izrecno in po-črki zapisano." (Vir: 74)
1. Laik bi potem takem dejal, da se vključuje ne le še tudi nek neviden droben tisk, temveč (vsak) "kuhar" (ustavni sodnik) sme spreminjati "recept" (do neke mere, seveda - a katere?).
2. Je (tudi) to razlog (izgovor), zakaj imajo ustavni sodniki različna mnenja, različno glasujejo?
3. Posledično: je torej odvisno tudi od (politično nazorske) sestave sodnikov, ali bo nekaj presojeno tako - ali drugače? 

[Vse]

(Razlastitev)
A. Teršek izjavlja (konkretna vsebina naj ne bo ključna, temveč poanta): "Vsi prisojni organi v Sloveniji, tako pristojno ministrstvo kot upravna enota, upravno sodišče in vrhovno sodišče, so ta dejstva enostavno prezrli oziroma ignorirali. Do bistvenih argumentov se sploh niso vsebinsko opredelili. Končno je tudi ustavno sodišče pogledalo stran in vlogo na hitro zavrnilo kot 'očitno neutemeljeno', brez obrazložitve." (Vir: 74)
1. Nekaj možnosti: Lahko da A. Teršek nima prav, pač. (Glede na statistično verjetnost enega proti "vsem".) Lahko da ima "vsebinsko", pravičniško prav, pa je glede tistega zakon-odaja "fuč" - torej so pristojni ravnali prav, po tako zapisanem zakonu (ne pa po pravici).
2. Namreč, "ni izključeno", da je bilo 'očitno neutemeljeno', tako da ni potrebna (pravna - pravnikom) obrazložitev.
3. Posledica ugotovitve je, da ni prav: ali pri doktorju prava, ali pri kupu ("vseh") pre(oz. raz)sojevalcev.
4. Posledica so posledice: tako ne nastrada le nekdo, ampak ... 

[Vse]

(Tudi) to je pravo (oz. "anti" pravo):
"Avtor odloka je mojster, ki obvlada veščino pisanja pravnih določb. Pove vse, hkrati pa ne pove ničesar.
Določi pravilo vedenja in ravnanja, ne da bi ga zares določil.
Ali drugače: mojstrsko ustvari nejasnost.
Ali drugače: pravilo oblikuje tako, da je možnih več razlag.
Ali drugače: pravilo oblikuje tako, da navidezno odgovori na vprašanje, dejansko pa ustvari dvom in ponudi razlog za nova vprašanja.
Ali drugače: …" (Vir: 71) 

In koliko se ta prof. dr. prava zavzema, predvsem pa stori, da (njegovi) študentje) ne bi postajali novi "taki"?! 

[Vse]

"Tak pravni akt ruši ostanke zidu, ki ljudi varuje pred politično motiviranim odvzemanjem osebne svobode. Tudi pred čim hujšim."
Zadeva (navedek) se nanaša na: novelo zakona o nalezljivih boleznih. (Vir: 81)
1. Izjava, v (skoraj) kateremkoli kontekstu (ne le na "nek" zakon) ne more zdržati.
Določene izjave (logični skupki besed) (pač) ne z-držijo.
Ok: razen če gre za npr. domišljijski literarni spis oz. kot primer: "Ta stavek je laž."
2. Torej, gre za: demagogijo, manipulacijo, zavajanje, laž ...
3. To je izjavil prof. dr., ustavni pravnik. Javno. 

[Vse]

"Gotovo bi rešil veliko težav, ko bi bil bogat. Denar lajša življenje."
"Če si hvaležen in zadovoljen s tistim, kar imaš, ne boš nikoli več čutil, da imaš premalo." (Vir: 07)
1. Sploh ni nujno, da si "ti" bogat(aš). Denar se da upravljati tudi (še bolj), če nisi lastnik.
2. Denar lajša, do neke mere. Bogataš (lahko je tako, lahko so drugačne situacije) je obremenjen (ne olajšan) zaradi denarja (lastnine, premoženja); potrebuje varovanje denarja (premoženja) ...
3. Hvaležnost je (lahko) osnova; glede marsičesa (in tudi denarja) pa je v človeku vgrajeno stremljenje ...
 

[Vse]

"In prav za to gre: za nadvse neprimeren ali povsem neposrečen odnos prevelikega števila ljudi, ki so predstavniki pravniškega poklica ali pri svojem delu, kot javni uslužbenci, neposredno uporabljajo uzakonjeno pravo, do razumevanja, razlage in uporabe prava, ko v dnevnih družbenih praksah odločajo o usodi, eksistenci in splošni kakovosti življenja drugih ljudi." (A. Teršek, Pravna ignoranca škodi)
1. Opomba v osnovi ni vsebinska - a kaže, da naj bi bila tehtna prav zaradi manj težavnega dojemanja poročila vsebine: Dalo bi se sestaviti še daljši "stavek" (pravilno: poved) - tudi vsebinsko celovitejši. A pravniki (še posebej, čeprav sploh ne le oni) očitno so se navadili delati čreva stavke (da bi bila vsaj različna ločila, ne le vejice - tako bi iz črev naredili vsaj klobase). 

[Vse]

"Včasih se komu, ki pride v uradni stik z njimi, celo zdi, da bi se zaskrbljenega ali oškodovanega državljana, nosilca človekovih pravic in svoboščin, najraje že na vratih s kletvico ali kričanjem. In to samo zato, ker si drzne spraševati 'zakaj' in ker vztraja pri tistem, kar mu očitno in neizpodbitno gre, torej pri svoji pravici ali svoboščini.
Pri opravljanju svojega poklica vsakodnevno srečujem prav takšne ljudi, podpisane pod uradne odločitve javnih oblasti." ( A. Teršek, Pravna ignoranca škodi)
1. Škoda ker profesor ne ponudi (vsaj teoretičnih, profesorskih) rešitev za to. 

[Vse]

"Ampak česar se ne spomniš, se bojda ni zgodilo, ker se ne da dokazati prav veliko - to me je naučil odvetnik." (L. Zorenč, Ris)
1. Se lahko bolje razloži (interpretira) to misel odvetnika. (Sam bi sledil razvijanju misli v smeri: česar se tožnik ne spomni, ne more dokazati prav veliko toženemu.) 

[Vse]

Dr. A. Teršek: "Pravne rešitve in ureditve morajo biti razumne, inteligentne, življenjske, pravno jasne in neoporečne, ustavno sprejemljive, podprte z neomajnimi in prepričljivo dokazanimi dejstvi, v sozvočju z ..." (Vir: 60)
1. Očitno nemogoča "želja" profesorja ...
2. Naj bo zato (zaradi "nesposobnosti, tistih, od zgoraj, pa navzdol) brezpravje - ne mislim anarhizma: dokler se ne uspe spisati, člen po člen, nekega zakona oz. neke "pravne rešitve in ureditve" "tako" ...
3. Nisem hotel pretipkati celotnega "zahtevka", ker je očitno že tolikšen skupek preveč ... 

[Vse]

"Funkcionar lahko pred sodiščem dokazuje in dokaže, da ni storil koruptivnega ali nezakonitega dejanja." (Vir: 60)
1. Kolikšna (ne - dovolj - celovito popravljiva) škoda (razen npr. za tiste-ga, ki ne "obožuje" tega - in onega - funkcionarja ...), tudi na tem področju - v takih primerih (a paleta "tega in onega" je pre-široka). 

[Vse]

"Moja izkušnja je, da jih največkrat lahko premagaš s procesnim znanjem.
Dober sodnik bi sicer moral procesno pravo obvladati, a spretni odvetnik bi ga moral v tem znanju prehiteti." (Vir: 11)
1. Pa to je sramota sodstva, sodnikov …
(ok, razen ko se gre zame, "kajne").
2. Zakaj se nič ne postori, uredi na tem področju, da bi ne moglo biti tako zavrž(e)no. 

[Vse]

"Zaposleni v policiji, na tožilstvu in v sodstvu naj bi razumeli, da poklicno in sistemsko niso postavljeni v funkcijo kaznovanja ljudi, ampak v funkcijo trajne in določne skrbi za poštenost kazenskega postopka in pravičnost sojenja ... In da sta poštenost postopka in pravičnost sojenja vselej in odločilno postavljeni v odvisnost od spoštovanja procesnih pravic v kazenskem postopku." (Vir: 74)
1. Bolj kot poštenost in pravičnost sojenja (po domače: vsebina) je najprej pomembna forma.
Tudi če naj bi bilo jasno, da je kriv ("prsti v marmeladi") - če se zamoči nekaj v procesnih postopkih tožnika - če obtoženi, odvetnik še dodatno kiksne, "ni problema" - adijo (ob)sodba.
In vsaj predpostavlja se, da je tega ogromno preveč - da lahko "mimogrede" kaj kot tožeča, sodna stran tudi npr. administrativno kiksneš. 

[Vse]

"Kadar policija, tožilstvo in sodišča nenadoma začenjajo kazati večjo odločnost, v tem smislu tudi več poguma pri začenjanju sodnih postopkov zoper posameznike s privilegiranim statusom (kot so javni funkcionarji, vplivni gospodarstveniki in premožneži) ... Hitro se namreč zgodi, da ti organi uberejo katero od bližnjic za to, da bi javnost prepričali v učinkovitost svojega dela.
Bližnjica pomeni zavestno in premišljeno kršenje strogih procesnih (in hkrati ustavnih) pravil ... To so postulati vladavine prava." (Vir: 74)
1. Začenjajo kazati večjo odločnost: prišla je (pač) "nova metla". Andraž: Ne, če smo od vedno ne-odločni, ne-dobri ... je to (bil) standard, norma. Zato ne bodite "po novem" učinkovitejši.
2. Zoper posameznike s privilegiranim statusom: ribič verjetno drugače obravnava ulov velike (posebne) ribe od (u)lovljenih sardelic.
A še vedno (verjetno) uporablja ribiške tehnike, standarde ...
3. Hitro se namreč zgodi: Morda. Zagotovo tudi. To je ena plat. In to ni ok: Zato naj se (in moralo bi se že predhodno - to naj stori tudi dr. Andraž na fakulteti) posebej (enako "visoko" povzročeno škodi) sankcionira uslužbenca. Pika (pristavlja g. Andraž).
Druga plat (in zna biti, da ni le dvodimenzionalno) je recimo: Privilegiranec ima na dosegu veliko boljša sredstva svoje obrambe, zaščite, izmotavanja ...
4. Dr. Andraž: je to prav(ica), pošteno(st) - sorazmerno do vseh in vsakogar? 

[Vse]

"Gre za navodilo tožilcem, naj čim hitreje seznanijo obdolženca z dokaznim gradivom in s predvideno kaznijo, njihov cilj pa naj bo 'zaznati pri obdolžencu pripravljenost za pogajanje o priznanju krivde.' Priznanju! Šele kasneje naj sploh pride na vrsto vprašanje o odvetniku. ... Osrednji cilj postopka je dobiti priznanje! Glavno merilo uspešnosti postopka je, kakopak, izrek obsodilne sodbe!" (Vir: 74)
1. Ali odvetnik svetuje (takoj), naj se kar prizna krivda (četudi ni kriv - da se pač ne muči s postopki)?
Pač, vsak (odvetnik proti tožilcu) vleče na svojo stran. In zato je (naj bi bil) tu sodnik.
2. Zdi se, da so tožilci & co. (policija ...) v podrejenem položaju. Krivca je potrebno dobiti z roko v marmeladi. Paziti, da se ta roka z marmelado ne sfiži. Da ne postane plesniva (zastaranje). Itd.
3. In: koliko ogromno marmelad (ob inventuri) manjka in se krivcev ne bo nikoli niti pripeljalo pred sodnika?
4. Hmm, za nohti imam nekaj kot marmeladno lepljivega. Le zakaj sem spisal prve tri opombe? 

[Vse]

"Živim s preprosto filozofijo: sem profesionalec in po kazenskem pravu moram prevzeti vsakega ter ga braniti pošteno po svojih najboljših močeh.
To je tudi pravica vsakega obdolženega - do poštene in dobre obrambe." (Vir: 11) 

In potem se kriminalci zaradi dobre obrambe izmuznejo. 

[Vse]

Sodnik poročevalec najprej napiše tisto, v kar verjame - torej takšno odločbo, ki po njegovem mnenju najbolj ustreza ustavnopravni dilemi in jo najbolje rešuje. (Vir: 17)
1. Poročevalec je (prepogosto) neuspešen.
Ali je sodnik poročevalec "nesposoben" ali pa večina (nasprotujočih) sodnikov.
Povzetek: Ustavni sodnik je nesposoben.
Sodnik poročevalec se menja, torej vsakega doleti ta nesposobnost.
2. Nesposoben ni sodnik, temveč sistem sojenja. Oziroma ustava? (Ustava je zelo splošen pisni akt. Drugače, skoraj oz. praviloma, ne more biti. Večinoma pritrdi že splošno logičnim etičnim standardom.)
3. Torej: ustavno sodišče je nesposobno.
4. Ljudje smo toliko (pre)pametni, da smo nesposobni; ker nismo dovolj (pozitivno - kar naj nas bi delalo višje od drugih živih bitij) človeški. 

[Vse]

"Če pa se to ne zgodi, in v veliki večini zapletenih primerov se ne, poročevalec piše nov predlog rešitve vprašanja v skladu s pripombami in morebitnimi kompromisi, s katerimi bi pridobil dovolj glasov za odločitev." (Vir: 17)
1. Že prej je bilo (jasno) povedano o nesposobnosti (v širokem pomenu).
2. Vemo, da pisanje (predloga rešitve) pobere veliko več časa kot katera druga metoda, npr. ustna.
Tudi zato sodišča delajo "predolgo".
3. Kompromisi: a torej sodijo s kompromisi - ne po pravu, pravičnosti oz. (vsaj) po zakonu oz. ustavi.
Kompromis je načeloma dobra zadeva, vsekakor.
A sodna instanca predstavlja "boga". Če ta ne zmore biti načelen v svoji pravičnosti, potem ...
4. Kompromis celo postane "trgovina": da pridobi dovolj glasov za odločitev.
In ne (v osnovi) da zadosti pravu, pravici ...
(Banda.) 

[Vse]

"Gre za postopek, ki se lahko ponavlja dlje, dokler se glede osnutka odločbe ne zedini vsaj pet sodnic in sodnikov." (Vir: 17)
1. (Se že ponavljam: ) Nesposobnost.
2. Nesposobnost sestavljanja kompromisa. Ali sodnik potrebuje še mentorstvo mediatorja?
3. Povzetek: Taka oseba, ki parkrat pade na izpitu, nima več možnosti - ne pa "se lahko ponavlja dlje, dokler ..."
4. (Enakopravnost spolov: postavlja ženski spol pred moškega, hihi.) 

[Vse]

"Če se to nikakor ne zgodi ... poročevalec prepusti zadevo drugemu, novemu sodniku poročevalcu in ta piše nov osnutek, vrednostno bistveno drugačen, po navadi celo nasproten od prvotnega." (Vir: 17)
1. Torej ko se s trmo(glavostjo) ne pride, enkrat je treba nehati. (Seveda mine izgubljeni čas, ko potem rečemo: zakaj sodišče toliko časa "melje".)
2. Ha, to je potrebno ponoviti: "piše nov osnutek, vrednostno bistveno drugačen, po navadi celo nasproten od prvotnega".
Če torej "pravo" ni vijolično, zna biti da je oker. 

[Vse]

"Če bodo ustavni sodniki odločali res dolgo, bi se lahko celo zgodilo, da bi sedanjim ... (op.: "obravnavancem") potekel mandat, novih pa ne bi bilo mogoče imenovati, saj to na stari način ni več mogoče, novi ... pa v skladu z odločitvijo ustavnih sodnikov ne sme začeti delovati, preden sodišče ne reče zadnje besede." (Vir: 17)
1. Take 'mamo. 

[Vse]

Pristranskost sodišč
"Postavljam tezo, da obstaja problem s pristranskostjo slovenskih sodišč.
Otipljiv in dokazljiv problem.
A pred pojasnilom, kako nekatere sodnice (zato sodnice, ker sodnikov tam nisem srečal) teh sodišč ..." (Vir: 74)
1. In? (Rešitve?) 

[Vse]

"Sodnice, sodniki in sodišča tudi ne smejo početi ali storiti ničesar takšnega, kar bi škodovalo že samemu videzu, da so ali da bi lahko bili pri sojenju pristranski." (Vir: 74)
1. Primer sodnice s "politično objavo v zaprti skupini na Facebooku": oseba je bila v disciplinskem postopku oproščena.
(Malo) kasneje (zelo) "nagrajena".