Vzgoja otroka

[Vse]

Kaj želiš (hipotetično ali praktično) skozi vzgojo vzbujati svojemu otroku kot koristno, pomembno?
 

[Vse]

L. Zalokar (ravnateljica vzgojnega zavoda Planina)
"Vzgoje brez frustracije ni.
Vzgoje brez prisile ni."
Preveč je permisivne vzgoje. (Vir: 50)
 

[andreja]

L. Zalokar (ravnateljica vzgojnega zavoda Planina)
"Vzgoje brez frustracije ni.
Vzgoje brez prisile ni."
Preveč je permisivne vzgoje. (Vir: 50) 

Ali pa en teden tabora z otroki: kmalu jih mine "tega pa ne bi jedel". Ali boš - lačen?
In je fora, da so jedli npr. najbolj navaden jogurt - ker pač ni bilo drugega, da bi izbirali.
 

[Vse]

Moški (otroci) odraščajo obkroženi z ženskami, brez kakšnih moških vzorov.
To verjetno ni prav dobro? (Vir: 14)
 
 

[Vse]

"Dobro se je zavedati, da se inteligenca intenzivno oblikuje od rojstva do sedmega leta starosti. Zato je to idealen čas za razvoj otrokovih potencialov.
To ne pomeni, da v tem obdobju skrbimo samo za njegovo udobje in smo pretirano zaščitniški. Ravno nasprotno, razvoj otrokovih možganov spodbujamo s telesnimi izzivi.
Kajti če vse naredimo namesto otroka (kot je danes moderno), pa čeprav v imenu ljubezni, kakšno samozaupanje bo lahko zgradil otrok?" (Vir: 90)
 

[Vse]

Otrokovi možgani se razvijajo in povezujejo v gibanju. "Naloga staršev do otrokovega četrtega oziroma petega leta starosti je tako poskrbeti, da je otrok spreten in okreten.
Otroke, stare dve ali tri leta, moramo naučiti, da hodijo bosi po travi in kamenčkih, tekajo, skačejo, plezajo po drevesih, se prevračajo; dovoliti jim moramo padce, praske in krvava kolena, ki takšne igre spremljajo. To je zgodnja stimulacija možganov.
Toda po raziskavi, ki so jo opravili v slovenskih vrtcih, kar šestdeset odstotkov otrok, starih od tri do štiri leta, ne more - ne zna skočiti z mesta nazaj!
»Če otrok pri štirih letih ne more skočiti vzvratno,« pravi Ranko, »potem je povsem mogoče, da bo imel pri matematiki težave z odštevanjem.«
Težave z branjem, pisanjem in matematiko pravzaprav niso stvar genetike, ampak problem vzgoje, za katero so odgovorni starši." (Vir: 90)
 

[Vse]

"Otrok ne smemo učiti podatkov, učenje na pamet jim povzroča stres, pravi Ranko, ki je prav tako kritičen do sedanjega šolskega sistema.
V šoli bi se lahko devetdeset odstotkov snovi naučili z metodami, podobnimi otroški igri. Pri tem imajo otroci občutek, da se igrajo, v resnici pa se učijo. Šolska ura bi morala biti sproščena predstava, kjer je smeh zapovedan. Takšna je šola prihodnosti.
Starši, vzgojitelji in učitelji moramo otroke naučiti misliti. Otroke je treba pripraviti na prihodnost, na poklice, ki še ne obstajajo. Zato je bistveno, da so sposobni povezovati informacije." (Vir: 90)
 

[Vse]

A. Perko: "Pri nas sinovi v povprečju do 34. leta živijo pri materah. V domovih, kjer so matere generali. Če bi bili očetje normalni, ne bi pustili, da sinovi ostajajo tako dolgo pri domačem ognjišču - to je čista patologija." (Vir: 11)
 

[Vse]

A. Perko: "Medtem ko hčere starši še nekako oddajo, pa matere sinove tiščijo k sebi in temeljna očetova naloga je, da odpelje sina od matere. Tam, kjer situacijo obvladujejo matere, se moški umaknejo, in takšne mame sina ne spustijo od sebe, saj nobena ženska ni tako dobra za sina kot ona." (Vir: 11)
 

[Vse]

U. Perko: "Naj podam primer iz prakse: ravno zdaj smo v komuni imeli fanta, pri katerem se je jasno pokazalo, da izhajajo težave prav iz odnosa z dominantno mamo. Gre pravzaprav za psihični incest, psihološko zlorabljanje. Ta fant je nenehno govoril, kako da z očetom ni nič.
Dali smo mu literaturo, da prebere in uvidi, kaj se dogaja - meni je bilo namreč jasno, saj sem iz obiskov njegovih staršev videl, kaj se dogaja. Pa ni in ni razumel. Dejal je, da ko ostane sam z očetom (ko gre mama recimo na stranišče), se nimata o čem pogovarjati.
Potem je ugotovil, ko je zaradi mamine bolezni prišel ponj samo oče in sta skupaj nekam odšla, da se je z njim krasno pogovarjal. Postal je pozoren in ugotovil, da mama očeta diskreditira, mu skače v besedo ali mu do nje ne pusti, ga prekinja, očeta daje na stran in okupira sina. Oče nima možnosti, da bi otroka odtrgal." (Vir: 11)
 

[Vse]

"Starši skušamo dopovedati otroku, naj bo takšen, kot smo mi. Namesto da bi mu pustili, naj bo svoj. Če je to, da so oni drugačni od nas po tem, da živijo na tablicah in da se tako tudi socializirajo, potem je bilo najbrž tako mišljeno.
Iz zgodovine ne poznam primera, da bi bila naslednja generacija slabša od prejšnje - ne, vedno gremo naprej. Starci nergajo, kakšna je današnja mladina, mladina pa se pač razvija, je drugačna od prejšnje generacije, to je nujno." (Vir: 11)
 

[Vse]

(Umetna inteligenca pravi: )
"Poroči se z nekom, s komer se rad pogovarjaš. Če dobita otroke, jim bodita za zgled z vajino medsebojno ljubeznijo." (Vir: 96) 

 

[Vse]

(Umetna inteligenca pravi: )
"Tvoja ljubezen je edino pravo darilo, ki ga lahko daš otrokom." (Vir: 96) 

 

[Vse]

Angelina Jolie: »Čudoviti ljudje so in prav zato, ker jih je tako veliko, menim, da so močno vplivali drug na drugega. Nisem glava družine, s svojimi otroki sem zelo odkrita in človeška.«
Dodala je še: »Doma imam šest zelo individualnih človeških bitij. Navdušena sem nad vsemi različnimi razvojnimi fazami, občutki in radovednostmi, skozi katere gredo. Zakaj me to ne bi veselilo? Mi smo tu zato, da jim pomagamo odkriti, kdo so. In ne moreš jim pomagati odkrivati njihove osebnosti, če se ob tem sam ne razvijaš z entuziazmom.«
Tudi Brad je zagovarjal pristop, da morajo otroci slediti lastnim interesom: »Želim si, da sledijo svojim strastem in zanimanjem. Lahko jih poskusiš voditi, ampak pomembno je, da sami poskusijo in vidijo, kaj jih resnično veseli.« (Vir: 14)
 

[Vse]

J. Polgar (šahovska velemojstrica, najboljša šahistka v zgodovini): "Lahko pa kljub temu povem, da nisem velika oboževalka šole, menim, da obstajajo boljši načini za srečno življenje otroka." (Vir: 15)
1. Izjema (a ne le ena) potrjuje pravilo.
 

[Vse]

J. Polgar (šahovska velemojstrica, najboljša šahistka v zgodovini): "Pri svojih otrocih vidim, da jima je v šoli lepo, hkrati pa težko, to vidim tudi pri drugih. Izpostavljeni so težkim situacijam, ljudje sicer rečejo, da se tako učijo, da je to del socializacije, a jaz menim, da obstajajo boljši načini.
Seveda pa se vsi starši ne morejo odločiti, da bi otroke šolali doma. Morda bi se jaz danes odločila za njuno šolanje doma, a takšno je življenje, ko gledaš nazaj, bi se včasih kaj odločil drugače. Ničesar ne obžalujem, le menim, da šola ni edina pot." (Vir: 15)
 

[Vse]

J. Polgar (šahovska velemojstrica, najboljša šahistka v zgodovini): "Največji izziv je, kako vzgajati otroka v digitalni dobi, kako vzeti tisto, kar je dobro, in kako se izogniti tistemu, kar je strupeno." (Vir: 15)
 

[Vse]

J. Polgar (šahovska velemojstrica, najboljša šahistka v zgodovini): "Zame je bilo pomembno, da kar koli otroci počnejo, se temu zares posvetijo, ne pa da zapravljajo energijo za malenkosti, na koncu pa se ne zgodi nič. Manj in poglobljeno je na dolgi rok bolje." (Vir: 15)
 

[Vse]

J. Polgar (šahovska velemojstrica, najboljša šahistka v zgodovini): "Kar 70 odstotkov otrok, ki se rodijo danes, bo delalo v poklicih, ki še ne obstajajo. Kako jih torej na to pripraviti? Razviti morajo sposobnosti, zaradi katerih se bodo lahko prilagajali, morali se bodo znati odločati, prevzemati odgovornost, biti ustvarjalni in se dobro poznati." (Vir: 15)
 

[Vse]

Red. prof. dr. Sebastjan Kristovič: "Šola in vrtec sta samo podaljšek domače vzgoje. Otroci potrebujejo urejeno družinsko okolje, ljubeče in navzoče starše ter meje in zahteve. Staršem bi želel sporočiti, naj se ne bojijo. Otroci potrebujejo ob sebi pogumne in odločne starše, da bodo tudi sami lahko odrasli v pogumne in odločne posameznike, kajti samo ti lahko spremenijo svet na bolje." (Vir: 15) 

 

[Vse]

Red. prof. dr. Sebastjan Kristovič: "Zaupanje je nujno, ker bo samo tako krepil zavedanje, da imajo njegova dejanja ali pa nedejanja posledice. Zaupanje je najprej stvar odnosa.
Odgovornost je ena najpomembnejših lastnosti vsakega posameznika, tako na osebnem kot strokovnem področju." (Vir: 15)
 

[Vse]

Red. prof. dr. Sebastjan Kristovič: "Z zasloni na različne načine že v predšolskem obdobju uničujemo otrokove možgane, kognitivne sposobnosti, domišljijo in ustvarjalnost. Na to ne vplivajo samo neprimerne vsebine, ki jih umetno postarajo in oropajo otroškosti, ampak tudi izpostavljenost zaslonom sama po sebi. Vse raziskave kažejo tudi na negativen vpliv na duševno zdravje." (Vir: 15)