Spanje, smrčanje, sanje - 2.0

[Vse]

"Ali ljudje slab spanec jemljejo premalo resno?
Niti ne, vendar se mnogi tega sramujejo, saj je nespečnost v naši zmogljivostno naravnani družbi stigmatizirana. Kdor ne more spati, včasih velja za nesposobnega in premalo storilnega." (Vir: 17)
 

[Vse]

"Drugi menijo, da jim tako ali tako ne more nihče pomagati in se z nočnimi mukami sprijaznijo kot z delom svojega življenja ali pa si predolgo prizadevajo, da bi jih rešili sami. Kupujejo čaje za lažji spanec, žele medvedke z melatoninom, debele odeje in priročnike, a največkrat brez uspeha. Večina tistih, ki sploh poišče zdravniško pomoč, omahuje predolgo." (Vir: 17)
 

[Vse]

"In kdor skuša priti do pravega zdravnika, spet naleti na težave, saj je specialistov za spanje premalo." (Vir: 17)
 

[Vse]

"Danes o razlogih za nemiren spanec vemo veliko več. Na nekaterih področjih so dosegli neverjeten napredek,« je povedal Dieter Riemann s freiburške univerze. Nova zdravila lahko celo ljudem s skrajno hudimi težavami končno prinesejo olajšanje. Ni več dvoma, da številnim nespečnežem lahko pomagajo vedenjske terapije. Med njimi se naučijo pravilnega odnosa do misli, ki se jih ne morejo otresti, in stresa, predpišejo jim tudi, koliko časa morajo prebiti v postelji." (Vir: 17)
 

[Vse]

"Osrednji problem nespečnosti je kronični stres.
Motnje se pogosto začnejo v zelo stresnem obdobju življenja in se ne nehajo, tudi ko se razmere uredijo." (Vir: 17)
 

[Vse]

"Pri stresu v krvi naraste raven stresnega hormona kortizola. V akutnem stresu kortizol poveča našo pozornost in zmožnost koncentracije, pripomore, da smo budni. Kortizol sicer sledi naravnemu dnevnemu ritmu: zjutraj je raven razmeroma visoka in zvečer nizka, da lahko zaspimo.
Če pa smo stalno pod stresom, kortizol učinkuje ravno nasprotno." (Vir: 17)
 

[Vse]

"Kot so ugotovili v poskusih z živalmi, trajno zvišana raven kortizola lahko povzroči prekinitev sinaptičnih povezav v možganih in slabše delovanje nevronskih mrež. V možganih lahko pride skoraj do nekakšnih nevrodegenerativnih sprememb, ki slabšajo zbranost, možnost razmišljanja in tudi spanec. Tako človek občuti skrajno utrujenost in izčrpanost." (Vir: 17)
 

[Vse]

"»Ljudje, ki slabo spijo, večkrat pravijo, da vso noč niso zatisnili očesa,« pravi psiholog Riemann iz Freiburga. »V resnici pa le spijo drugače. Profil njihovega spanja je takšen, kot bi bili v stalni pripravljenosti.«
Raziskave so pokazale, da nespečneži doživijo več mikro budnih faz kot ljudje s trdnim spancem. Težave nastopijo predvsem v fazi spanja, imenovani REM, ki je še posebej pomembna za utrditev spominskih procesov." (Vir: 17)
 

[Vse]

"Pri bolnikih z nespečnostjo domnevamo, da je stresni dejavnik pogosto kar sama nespečnost, torej ukvarjanje z nespečnostjo in strah pred vnovično neprespano nočjo." (Vir: 17)
 

[Vse]

"Kot pomoč za boljši spanec uporabljajo tudi hormon melatonin; ta nevrotransmiter pripomore, da telesna temperatura, krvni tlak in potreba po energiji zvečer upadejo, kar je znamenje za telo, da postane utrujeno in človek zaspi." (Vir: 17)
 

[Vse]

Smrčanje
"Strokovnjaki priporočajo zmanjšanje teže, bolnik bi se moral odpovedati uspavalnim tabletam, alkoholu in spanju na hrbtu." (Vir: 17)
 

[Vse]

"Melatonin s kratkim delovanjem, ki je v prosti prodaji, pomaga pri utrujenosti zaradi časovne razlike in za vrnitev na primeren dnevni ritem budnosti in spanja." (Vir: 17)
 

[Vse]

"Vrhovni možganski center, ki uravnava naš ritem spanja in budnosti, se imenuje suprahiazmatično jedro. Ta živčni center kot nekakšna centralna ura pošilja signale podrejenim centrom za uravnavanje tako v možganih kot drugje po telesu." (Vir: 17)
 

[Vse]

"Dejavnost suprahiazmatičnega jedra je odvisna od svetlobe in teme. Ko se zdani, svetlobni signali potujejo iz oči v to jedro, ki nato predelu v možganskem deblu signalizira, naj sproži znake za budnost v možganski skorji.
Ko se zvečer stemni, pa suprahiazmatično jedro aktivira drug center, ki zavira signale za budnost. Hkrati tema pripomore, da se iz majhnega predela možganov, epifize, začne izločati melatonin, ki našemu telesu signalizira, naj se začne počitek." (Vir: 17)
 

[Vse]

"»Notranja ura uravnava številne telesne funkcije, hormone, presnovo, srce in krvni tlak, in to središče skrbi za delovanje številnih drugih organov,« je pojasnil Christian Cajochen, kronobiolog iz Basla. »Vsaka celica ima lastno notranjo uro in svoje delovanje bolj ali manj izrazito prilagodi uri dneva,« pa je dodal njegov kolega Henrik Oster. Suprahiazmatično jedro skrbi za to kolesje.
»Notranje telesne ure si res lahko predstavljamo kot zobnike, ki so prožno povezani med seboj, suprahiazmatično jedro pa je največji zobnik in ima največji vpliv,« je razložil Oster." (Vir: 17)
 

[Vse]

"Tri ure pred spanjem ne bi smeli biti preveč na svetlobi, da se proizvodnja melatonina v možganih lahko pravočasno začne." (Vir: 17)
 

[Vse]

"Pri ženskah se nespečnost začne ali poslabša med meno in menopavzo." (Vir: 17)
 

[Vse]

"Kljub temu je včasih treba preizkusiti veliko metod." (Vir: 17)
 

[Vse]

"Ravno sproščenost, pravijo strokovnjaki za spanje, bi lahko bila ključna za čil spanec." (Vir: 17)
 

[Vse]

"Kljub temu se ne zdi prav, če bi spanje načrtno razdelili na krajše faze. »Pri spancu ni pomembno le skupno trajanje v 24 urah, temveč tudi pravilno sosledje faz, kontinuiteta in seveda dejstvo, da je spanec najbolj krepčilen ponoči.«" (Vir: 17)