"Prvi ustvarjeni antielement je bil antivodik, ki so ga leta 1995 v Cernu ustvarili s trki antiprotonov in ksenonovih atomov. Skupno so proizvedli vsega devet atomov antivodika, ki so živeli 40 milijardink sekunde, kar pa je bilo dovolj za potrditev njihovega obstoja.
Iz antidelcev je resnično možno ustvariti antiatome. Do leta 2002 o bili v Cernu sposobni shraniti že 50.000 atomov antivodika.
Tako hitro niso razpadli, ker bi bili kaj manj stabilni od običajne snovi, temveč ker je običajna snov vseokoli nas, ob stiku z njo pa anihilirajo. Pri shranjevanju antimaterije naletimo na paradoksalno težavo: kako s posodo zamejiti (anti)snov, ki se posode ne sme dotakniti. Na nabite delce - pozitrone in antiprotone - enostavno vplivamo z električnim in magnetim poljem, teže pa je z nevtralnimi atomi antivodika. Zato je toliko impresivnejši dosežek iz leta 2011, ko so v Cernu 3000 atomov antivodika shranili za debelih 16 minut v pasteh z oktupolnimi magneti, potem ko so jih zadosti ohladili oziroma upočasnili.
Odkar znajo antiatome ohladiti, so jim izmerili čedalje več lastnosti. Z veliko natančnostjo danes poznamo mase antidelcev, njihove magnetne lastnosti, naboje, optične spektre in številne druge lastnosti. Vse kaže, da se antiatomi resnično obnašajo povsem enako kakor atomi, saj simetrijo CP kršijo zgolj bolj eksotični delci (denimo kaoni, mezoni B in mezoni DO)." (Vir: 106)
1. Ob prvem branju (torej preden sem prilezel do konca sestanka) sem se spraševal, kakšni so to področni vrhunski znastevniki, če ne zmorejo rešiti omenjene "paradoksalne težave"; bi celo pripisal kakšno teoretično (po otroško) smer rešitve.
Veliki hadronski trkalnik v Cernu
Re: Veliki hadronski trkalnik v Cernu
"Proizvajanje antidelcev je danes že rutinsko, toda samo v Cernu jih znajo združiti v antivodik, …
Če Cern poznamo po velikih pospeševalnikih delcev, sta za antivodik ključna upočasnjevalnik …" (Vir: 106)
Če Cern poznamo po velikih pospeševalnikih delcev, sta za antivodik ključna upočasnjevalnik …" (Vir: 106)