Staranje

[Vse]

SORODNE TEME
Ljubezen in spolnost: Spolno življenje oz. nežnosti v starosti
Človeško telo: Pomlajevanje, dolgoživost
Družba: Delovna doba, upokojitev

[Vse]

Kolikor vemo, je najdlje živela Janne Louise Calment iz Arlesa v Provansi, ki je umrla leta 1997, stara 122 let in 164 dni. Ni bila le prva oseba, ki je doživela 122 let, bila je tudi prva, ki je doživela 116, 117, 118, 119, 120 in 121 let. Živela je lagodno življenje. ... Nikoli ni delala. ... Vse življenje je kadila - pri 117 letih še vedno po dve cigareti na dan, potem pa vendarle nehala - in vsak teden pojedla kilogram čokolade, bila pa je aktivna vse do konca in povsem zdrava. ...
Ko je leta 1965 zašla v finančne težave, se je z odvetnikom pogodila, da mu zapusti stanovanje v zameno za 2500 frankov na mesec do svoje smrti. Ker je bila tedaj stara že 90 let, je bil odvetnik seveda prepričan, da se je ugodno dogovoril. V resnici je umrl pred njo, kar 30 let po podpisu pogodbe, in ji je skupno izplačal 900.000 frankov za stanovanje, v katero se sploh nikoli ni vselil. (Vir: 1)
 
 
 

[Vse]

V resnici sploh ne vemo, zakaj se staramo - oziroma, če se izrazimo natančneje, teorij o tem je veliko, ne vemo pa, ali je katera pravilna. (Vir: 1)
 

[Vse]

Nobenega dvoma ni, da danes živimo dlje kot kdajkoli prej.
Pri 72-letnem Američanu je danes verjetnost, da bo umrl v naslednjem letu, le dvoodstotna. Leta 1940 je bila verjetnost tolikšna že pri 56 letih. (Vir: 1)
 

[Vse]

Vse pa kaže, da smo zdaj prišli do nekakšne prelomnice, ko ni več pravega učinka. Če bi jutri odkrili zdravilo za vse oblike raka, bi se pričakovana življenjska doba menda v celoti podaljšala le za 3,2 leta. Če bi odpravili vse oblike srčno-žilnih bolezni, bi se podaljšala le za 5,5 leta.
Tako malo bi se poznalo zato, ker so ljudje, ki umirajo od teh obolenj, že tako ali tako stari in bi umrli od česa drugega ... (Vir: 1)
 
 

[Vse]

"Nekje do 60. leta starosti se kristalizirana inteligentnost nenehno izboljšuje, saj si nabiramo vedno več znanja in novih izkušenj."
"S staranjem naš spomin opeša, s tem pa tudi naša kristalizirana inteligenca." (Vir: 37) 

[Vse]

"Slovenija je uvrščena v celotnem svetu med deset držav z najstarejšim prebivalstvom;
vsak peti prebivalec je starejši od 65 let.
Če se ne bo nič spremenilo, bo leta 2030 starejša od 65 let že četrtina prebivalstva.
Leta 2050 pa bo vsak tretji prebivalec Slovenije starejši od 65 let." (Vir: 27)

 

 

[Vse]

Toliko si star, kolikor se počutiš.
(Vir: 84) 

 

[Vse]

Dobro zdravje starejših:
vključuje boljšo prehrano, dobro zdravstveno oskrbo, visoko stopnjo telesne dejavnosti in egalitarnost družbe. (Vir: 100)
 

[Vse]

"Danes vemo, da je postavljanje ciljev ključnega pomena za srečno in dolgo življenje." (Vir: 100)
 

[Vse]

"Nizke temperature denimo lahko upočasnijo proces staranja;
večja telesna masa navadno pomeni daljšo življenjsko dobo.
Ta dejavnika lahko na proces staranja vplivata tudi na genetski in celični ravni." (Vir: 48)
1. večja telesna masa: to pri človeku (verjetno) ne velja.
 

[Vse]

Sperma vsebuje spermidin, snov, ki je znana po tem, da naj bi upočasnjevala staranje celic. Kot maska ali tudi takoj po izlivu naj bi bila sperma odlična za lase in kožo. (Vir: 85) 

 

[Vse]

"Ljudje so ugotovili, da ženske s starostjo postajajo vse bolj seksi. Več vedo in imajo bolj izdelano osebnost," je izjavila, "vse to je lepo in privlačno. Ne le fizično, s starostjo pridobiš notranjo lepoto in modrost." (Vir: 10)
1. Žal mnoge boste morale še zelo dolgo čakati, da se postarate. 

 

[Vse]

"Na hitrost staranja vplivata dednost in kakovost življenjskih razmer.
Pospešujejo ga naslednji dejavniki: vlažno, vroče podnebje, mestno življenje, nezdrav način življenja, napačna prehrana, premalo gibanja, služba, škodljive navade in razvade." (Vir: 23)
 

[Vse]

"Zdravstvene stroke so se sporazumele, da je mejna starost, ko govorimo o očitnem procesu staranja in s tem povezanimi značilnostmi, 65 let."
Sledi delitev starostnikov na tri skupine: mladi starostniki (65-74 let), srednji starostniki (75-84 let) in stari starostniki (85 in več let). (Vir: 23)
 

[Vse]

"Zaradi oksidacijske škode v celicah sledi upadanje funkcij organov.
Spremembe na ravni organov so povezane z upadom fizioloških funkcij:
zmanjša se maksimalno delovanje srca, pljuč, ledvic;
spremeni se struktura organov, kar se kaže v večji togosti (krvnih žil, opornih tkiv);
upočasnita se umski in telesni odziv;
izguba sposobnosti očesne leče za izostritev vida;
artritične spremembe in osteoporoza;
izločanje hormonov se zmanjša, spolne funkcije upadejo." (Vir: 23)
 
 

[Vse]

"Bolezni srca in ožilja so vodilni vzrok smrti po 65. letu, kar ne preseneča, saj staranje s seboj prinaša vedno manjšo prožnost žil in nalaganje maščobnih oblog na njihove stene, kar od srca zahteva večjo črpalno moč.
Hkrati se manjša tudi sposobnost krčenja srčne mišice, pojavita se lahko ateroskleroza oziroma zadebeljenje arterijske stene in hipertenzija oziroma visok krvni tlak." (Vir: 23)
 

[Vse]

"Kosti začnejo izgubljati gostoto, kar v blažji obliki privede do osteopenije, v težji pa do osteoporoze, zaradi česar postajajo kosti vedno bolj lomljive in krhke. Osteoporoza je pogostejša pri ženskah med menopavzo in po njej zaradi pomanjkanja hormona estrogena.
Zaradi staranja pride tudi do tanjšanja medvretenčnih ploščic in posledično do dejanskega znižanja telesne višine - raziskave kažejo, da naj bi po 40. letu izgubili približno 1 centimeter vsako desetletje življenja.
Stanjša se tudi sklepni hrustanec, kar lahko privede do osteoartroze, tudi poškodbe hrustanca na splošno so pogostejše s starostjo.
Svojo moč in maso izgubljajo tudi mišice. Čeprav naj bi odrasel človek izgubil (le) med 10 in 15 odstotki mišic, naj bi po 60. letu izgubljali kar 3 odstotke moči na leto.
Zmanjšana proizvodnja hormonov, kot sta testosteron in rastni hormon, vpliva na razvoj mišic.
Kite v sklepih zaradi manjše sposobnosti celic za izdelovanje beljakovin začnejo izgubljati svojo elastičnost, posledično prihaja do trdenja sklepov; z leti so mišice sposobne vedno slabšega krčenja (vključujoč srčno mišico), vezi se lažje poškodujejo in celo natrgajo, ljudje pa postajajo vedno manj gibljivi.
Sami si lahko pomagamo tako, da v vsakdan vključimo redno telesno vadbo." (Vir: 23)
 

[Vse]

"So eden od sistemov človeka, ki se ga staranje razmeroma malo dotakne, vseeno pa se lahko upočasnijo procesi požiranja, zmanjša se izločanje sline, upočasni se prebava, zaradi sprememb na požiralniku lahko pride do težjega požiranja, pride tudi do zmanjšanja izločanja želodčnih sokov, zaradi česar se hrana težje presnavlja in kasneje absorbira.
Črevo je slabše oživčeno pa tudi manj gibljivo in zaradi sprememb v debelem črevesu pogosto pride do zaprtja. K zaprtju pripomorejo tudi zmanjšana gibljivost, prenizek vnos tekočine in odsotnost vlaknin v prehrani." (Vir: 23)
 

[Vse]

"S staranjem ledvice izgubljajo število celic, zaradi česar postajajo manjše; če izločajo preveč vode in premalo soli, pa lahko hitreje pride do dehidriranosti.
Poleg tega z leti elastičnost izgublja tudi sečni mehur, kar privede do različnih težav, poveča se denimo potreba po pogostejšem uriniranju, zadrževanje vode postane težje, lahko se pojavi tudi urinska inkontinenca in zmanjša se sposobnost popolne izpraznitve mehurja." (Vir: 23)
 

[Vse]

"Zaradi degeneracije kolagenskih vlaken in elastina koža z leti izgublja elastičnost in postaja vedno tanjša, bolj suha, bolj zgubana in pigmentirana, pa tudi bolj nagnjena k poškodbam in modricam.
Ker se zmanjšajo maščobne zaloge pod kožo, so gube še hitre je vidne, hkrati pa zaradi tega starejše hitreje zazebe." (Vir: 23)
 

[Vse]

"Zaradi zmanjšanja melanina lasje s starostjo sivijo in se tanjšajo, tudi dlakavost po običajno poraščenih delih telesa se zmanjša, medtem ko se drugje na neznačilnih mestih kot so ušesa ali nos, dlakavost poveča." (Vir: 23)
 

[Vse]

"Skoraj brez izjeme s starostjo prihaja do poslabšanja vida, že od 40. leta naprej lahko nastopi starostna daljnovidnost ali presbiopija, ki se ji le redko kdo izogne. Leča otrdi in se zamegli, oči se težje prilagajajo svetlobi, saj je leča vedno manj prepustna, spremeni pa se tudi dojemanje barv.
Starostnike pogosteje motijo odsevi, težje precenijo globino v prostoru, lahko se pojavi siva mrena, zaradi zmanjšanega izločanja tekočine pogosteje tožijo tudi o suhih očeh." (Vir: 23)
 

[Vse]

"Tudi sluh z leti peša, do izgube sluha prihaja predvsem pri visokih tonih, ki so pomembni za razumevanje govora.
V praksi tako ljudje še vedno slišijo, vendar govora, sploh soglasnikov (posebno k, t, s, p) ne razumejo več tako dobro, čeprav lažje razumejo nižje moške glasove kot višje ženske ali otroške; težave se še poslabšajo v hrupnih prostorih.
V starosti prihaja tudi do večjega zastajanja ušesnega masla, kar spet poslabša sluh.
Po statistiki naj bi imelo kar 60 odstotkov ljudi nad 65 leti težave z naglušnostjo." (Vir: 23)
 

[Vse]

"Z leti se zmanjšujeta tako občutek voha kot sposobnost razlikovanja vonjav, kar naj bi prizadelo kar tri četrtine starejših starostnikov.
Hkrati postajajo brbončice na jeziku vedno manj občutljive, kar skupaj s težavami z vohom pomeni izgubljanje sposobnosti okušanja predvsem sladke in slane hrane." (Vir: 23)