Srce in kri

[Vse]

Srce ima le eno nalogo: da utripa; do 3,5-miljardkrat v življenju. Prečrpa 6240 litrov krvi na dan (več, kot verjetno v enem letu porabite bencina za avto).
"Kri za celotno pot po telesu potrebuje okoli 50 sekund." (Vir: 01)
 
 

[Vse]

Zavedanje ogrožajoče naraščajoče epidemije srčno-žilnih bolezni se je začelo krepiti ob smrti F. D. Roosevelta. Na začetku leta 1945 je njegov krvni tlak narasel na 300/190. (Vir: 01)
 

[Vse]

Novorojenček ima le okoli četrt litra krvi, odrasel moški pa približno 4,5 litra.
Telo imamo prepredeno s približno 40.000 kilometrov krvnih žil.
Po neki oceni je v eni sami kapljici krvi lahko do 4.000 različnih vrst molekul. Prav zato imajo zdravniki tako radi preiskave krvi, saj je dobesedno zvrhano polna informacij. (Vir: 01)
 

[Vse]

Rdeča krvnička
"Rdeča krvnička živi približno štiri mesece ... vsaka okoli 150.000-krat zaokroži po telesu in pri tem prepotuje več kot 100 kilometrov poti, preden obnemore. ... Vsak dan tako zavržemo po 100 milijard rdečih krvnih celic. Ti "odpadki" močno prispevajo k rjavi barvi naših iztrebkov." (Vir: 01)
 

[Vse]

"Kri predstavlja približno 7,7 % celotne telesne mase, kar v povprečju pri odraslih znaša med 4,2 in 5,6 litri." (Vir: 40)
 

[Vse]

"Kri ... oskrbuje celice z vodo, kisikom in hranilnimi snovmi, odnaša pa pri presnovi nastale snovi, torej odpadke in ogljikov dioksid.
Določenim celicam prinašala hormone, ob zdravljenju pa tudi zaužita ali vbrizgana zdravila." (Vir: 40)
 

[Vse]

"Dnevno v rdečem kostnem mozgu nastane približno sedem milijard celic na kilogram telesne teže."
"Kostni mozeg je le tvorbi krvnih celic namenjeno tkivo v kostnih votlinah."
"Pri odrasli osebi je delež telesne mase kostnega mozga približno 4 % oz. po teži povprečno 2,6 kg."
"Rdeči kostni mozeg se nahaja v ploščatih kosteh, kot so prsnica, medenica, rebra, hrbtenica in lopatici.
Rumeni kostni mozeg se lahko v primeru nenadnega pomanjkanja krvi (npr. ob obilnih krvavitvah) pretvori v rdečega in s tem poveča krvotvorno zmožnost telesa.
"Znanstveniki menijo, da vse krvne celice nastajajo iz še ne odkrite pracelice ... Iz te pracelice se nato razvijeta matični celici limfatične in mielonične vrste, iz katerih se po večkratni delitvi in preobrazbi razvijejo zrele krvne celice." (Vir: 40)
 

[Vse]

Rdeče krvne celice
"Rdeče krvničke so na sredini stanjšane, kar jim omogoča gibanje tudi skozi najtanjše kapilare."
"Število eritrocitov je odvisno tudi od količine kisika v krvi."
Posebni hormon eritopoetin spodbudi rdeči kostni mozeg k tvorbi povečanega števila eritrocitov. (Vir: 40)
"... eritrociti živijo približno štiri mesece ..."
V krvi jih je 25.000 milijard. "Če bi jih postavili v vrsto, bi z njimi lahko štirikrat obkrožili Zemljo (175.000 kilometrov)." (Vir: 36)
 
 

[Vse]

Bele krvne celice
Bele krvničke so dvakrat do trikrat večje od rdečih krvničk.
"Mednje spadajo zrnate (granulociti) in nezrnate bele krvničke (limfociti in monociti)."
"Dodatno jih delimo na eozinofilce (eozinofilni granulocit), bazofilce (bazofilni granulocit) in nevtrofilce (nevtrofilni granulocit)."
Nevtrofilci je 40 do 70 %; njihova življenjska doba v krvi je osem do dvanajst ur, v tkivih pa osem dni. Njihova glavna naloga je fagocitoza oz. požiranje mikrobov, odmrlih celic in drugih tujkov, zato jih imenujemo tudi celice požiralke.
Monocitov je 2 do 10 %; v krvi se zadržujejo približno 10 ur, nato pa preidejo v tkivo, kjer se pretvorijo v makrofage. Goltajo mikrobe in odmrle celice, med drugim pa tvorijo tudi citokine, ki sodelujejo v obrambnem sistemu.
"Na Limfocite torej odpade delež od 20 do 40 % vseh belih krvničk."
"... poznamo limfocite T, B in neopredeljene različice, ki jih je v krvi zelo malo.
Od limfocitov T je odvisna celična odpornost, saj prodirajo v tkiva in neposredno napadajo tujke,
medtem ko limfociti B tvorijo protitelesa in skrbijo za odpornost v telesnih tekočinah."
"Diferencialna krvna lika ovrednoti posamezne vrste levkocitov, kar omogoča natančnejše določanje raznih infekcijskih bolezni, kroničnih okužb, alergij in levkemije." (Vir: 40)
Levkociti so aktivni le štiri do osem minut, v tkivih pa lahko živijo štiri do pet dni. (Vir: 36)
 

[Vse]

Krvne ploščice
Krvne ploščice ali trombociti so najmanjše krvne celice, velike le od 1,5 do 3,5 mikrometra.
Pravzaprav niti niso prave celice, saj nastajajo iz orjaške celice, imenovane megakariocit, ki nastaja v kostnem mozgu.
Krvne ploščice nimajo jedra in so del citoplazme te orjaške celice."
"Njihova življenjska doba je od pet do devet dni, njihova osnovna naloga pa je sodelovanje pri zaustavljanju krvavitve ter strjevanju krvi (koagulaciji)."
"Krvni strdek popolnoma ustavi krvavitev.
Pri tem je dejavnih 13 sestavin (faktorjev) in razen kalcijevih ionov so vse preostale beljakovine ..."
"V krvi se število krvnih ploščic poveča pri nenadnih (akutnih) vnetjih ter pri dolgotrajnih (kroničnih) in rakavih boleznih."
"Na drugi strani imamo pomanjkanje krvnih ploščic, kar lahko povzročijo nekatere okužbe, revmatoidni artritis, sistemski lupus, včasih tudi motnje v odpornosti organizma, pri katerem telo tvori protitelesa proti lastnim trombocitom." (Vir: 40)
"... trombociti v povprečju živijo pet do devet dni ..." (Vir: 36)
 
 

[Vse]

"Predvsem gibanje na svežem zraku pomaga pri tvorbi krvi oziroma krvnih celic, še posebej na večji nadmorski višini.
Zaradi nižjega zračnega tlaka preide v kri manj kisika, organizem pa se na ta primanjkljaj odzove s povečanim izločanjem eritropoetina, ki pospeši nastajanje rdečih krvničk.
To s pridom izkoriščajo športniki na tako imenovanih višinskih pripravah." (Vir: 40)
 

[Vse]

"Kri je ena izmed oblik vezivnega tkiva.
Več kot polovico krvi predstavlja krvna plazma, preostali del pa sestavljajo krvne celice:
eritrociti oz. rdeče krvničke (40 %),
levkociti oz. bele krvničke (1 %) in
trombociti oz. krvne ploščice (4 %).
"Poleg tega so v krvi prisotni tudi fagociti, posebne celice, in antitelesa, ki nas ščitijo pred mikrobi." (Vir: 36)
 
 

[Vse]

"Znano je, da je hierarhija, ki vlada med celicami krvi, veliko bolj zapletena kot tista v mravljišču.
Vse krvne celice ves čas aktivno komunicirajo med seboj in prenašajo pomembne informacije ter na ta način zagotavljajo enkratno linijo delovanja.
Vsaka celica v krvi dobro pozna svoje naloge in jih tudi izvršuje." (Vir: 36)
 

[Vse]

"Medtem ko beremo ta stavek, se bo v našem telesu ustvarilo dva milijona novih rdečih krvnih telesc."
Trombociti živijo deset dni.
Bela krvna telesca živijo manj kot sedem dni. (Vir: 35)
 

[Vse]

Srce ima le eno nalogo: da utripa; do 3,5-miljardkrat v življenju. Prečrpa 6240 litrov krvi na dan (več, kot verjetno v enem letu porabite bencina za avto).
"Kri za celotno pot po telesu potrebuje okoli 50 sekund." (Vir: 01) 

"30.000.000-krat na leto utripne človeško srce." (Vir: 35)

 
 
 

[Vse]

"Medtem ko beremo ta stavek, se bo v našem telesu ustvarilo dva milijona novih rdečih krvnih telesc."
Trombociti živijo deset dni.
Bela krvna telesca živijo manj kot sedem dni. (Vir: 35)
 

[Vse]

"V Sloveniji je porazdelitev krvnih skupin taka: skupino A ima približno 40 odstotkov ljudi, sledi skupina nič z 38 odstotki, skupino B ima 15 odstotkov ljudi, najmanj, sedem odstotkov, ljudi pa ima krvno skupino AB.
Večina ljudi je RhD-pozitivna, okrog 20 odstotkov pa je RhD-negativnih." (Vir: 39)
1. Kar dober (žal) delež ljudi ne ve, katero krvno skupino ima; tudi v zdravstvenem kartonu tega (samo po sebi) ne piše, čeprav so vas že številnokrat preluknjali.
 

[Vse]

"Hematologi danes poleg antigenov beljakovin poznajo približno 300 drugih označevalcev krvnih skupin, katerih delovanje doslej še ni povsem pojasnjeno.
Za večino se zdi, da imajo posebno vlogo pri biokemijskih procesih telesne imunske obrambe." (Vir: 31)
 

[Vse]

"V Sloveniji je približno 40 odstotkov ljudi s krvno skupino A, 38 odstotkov s krvno skupino 0, 15 odstotkov s krvno skupino B, skupino AB, ki velja za zelo redko, ima približno 7 odstotkov ljudi." (Vir: 31)
 

[Vse]

"Rh-pozitivnih je več kot 85 odstotkov ljudi." (Vir: 31)
 

[Vse]

Poročajo, "da po presaditvi kostnega mozga bolnik prevzame krvno skupino darovalca, saj rdeče krvničke za določanje krvne skupine nastajajo v kostnem mozgu." (Vir: 31)
 

[Vse]

"Tudi pri bolnikih s črevesnim rakom s krvno skupino A so zdravniki pozorni, če se krvna skupina spremeni v skupino AB, saj bolno črevo ustvarja poseben encim." (Vir: 31)
 

[Vse]

"Zakaj natančno so se razvile krvne skupine, je še nejasno. Odločilno vlogo ima pri tem najverjetneje evolucija. Nekatere krvne skupine so namreč povezane z določenimi boleznimi." (Vir: 31)
 

[Vse]

"Ali smo suhi ali debeli, naj bi bila posledica naše krvne skupine. Tako domneva ameriški zdravilec Peter J. D'Adamo. Ljudje s krvno skupino 0 bi morali po njegovem mnenju zato jesti veliko mesa, saj naj bi bila to najstarejša krvna skupina - pojavila naj bi se v času lovcev in nabiralcev. Tisti, ki 'prehransko niso ozaveščeni', tvegajo krvne strdke in imunsko oslabelost. Toda evolucijski biologi uvrščajo krvno skupino A v isto starost kot skupino 0. Za dieto po krvni skupini po D'Adarnu tako ni pravih znanstvenih dokazov!" (Vir: 31)
 

[Vse]

"Ljudje s krvno skupino 0 tako zelo redko zbolijo za malarijo. Ljudje s krvno skupino A pa imajo 'v zameno' minimalno povečano tveganje za pojav bakterijskih okužb ali tromboze." (Vir: 31)