Forum VSE

[i]"Sklenemo lahko, da so vsi trije navedeni finančni modeli neprimerni, saj v celoti zavarujejo interese zgolj zasebnih investitorjev in ponudnike tehnologije, vsa tveganja, ki bi se pokazala v visoki ceni elektrike iz jedrske elektrarne, pa preložijo na ramena države, ta pa na porabnike elektrike. Za dokaj enostavno financiranje scenarija OVE so navedeni finančni modeli v celoti nepotrebni."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Navedeno pove, da model RAB, še bolj kot model CfD, vsa tveganja in posledično visoke cene elektrike prenese na državo, ta pa spet na porabnike (gospodinjstva in gospodarstvo)."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"… jedrskega reaktorja Olkiluoto 3 (ki so ga gradili 17 let) pokazal kot popolna katastrofa, saj so bili stroški in roki prekoračeni za nekaj sto odstotkov."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Po najnovejših informacijah francoskega jedrskega giganta EDF (ki elektrarno gradi že od leta 2016) je rok za dokončanje jedrske elektrarne Hinkley Point C dodatno pomaknjen še za nekaj let, in sicer na leto 2031. Nova ocena celotnih stroškov projekta dveh reaktorjev skupne moči 3200 MW se je povečala na 35 milijard funtov (oz. 41 milijard evrov). Ker EDF za stroške projekta uporablja cene iz leta 2015, je dejanska nova ocena stroškov, vključno z inflacijo v obdobju do danes že enormnih 46 milijard funtov (oz. 54 milijard evrov), kar predstavlja 27 milijard evrov na en reaktor moči 1600 MW, kakršen je predviden za Jek 2. Stroškovna cena elektrike bo zato mnogo večja od predvidene in bo presegla 200 E/MWh."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Ker bo v prihodnjih letih tržna cena elektrike vedno nižja zaradi strmega tehnološkega razvoja projektov elektrarn, baterij in hranilnikov OVE, bi država (posledično pa porabniki elektrike) morala plačevati visoko fiksno cene elektrike iz jedrskih elektrarn po CfD še dolga desetletja." [/i](Vir: 106)
 

[i]"Ta izguba bi ob zmanjševanju tržne cene elektrike na evropskih energetskih borzah že v nekaj letih presegla milijardo evrov letno._ Navedeno pove, da je konzorcij - torej proizvajalec električne energije - zelo dobro zaščiten pred tveganjem padca tržnih cen elektrike."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Podjetje Gen energija s trenutnim predlogom projekta Jek 2 vsa tveganja in finančno breme projekta v celoti prelaga na ramena porabnikov elektrike."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Maloprodajna cena elektrike na položnici je glavni podatek, ki zanima gospodinjstva in gospodarstvo."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Zaradi velikostnega razreda celotnih stroškov, pritiska na javna sredstva, državna poroštva in kreditno sposobnost države bi predstavljal tudi »finančno brezno« in potencialno vodil v »finančni zlom« države.[/i]" (Vir: 106)
 

[i]"Projekt Jek 2 bi za Slovenijo kot majhno državo zaradi naslonitve na zgolj en veliki energetski vir predstavljal bistveno preveliko tveganje."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Jedrska industrija, vlada, državni zbor in podporniki projekta Jek 2 žal v celoti ignorirajo aktualna strokovna dognanja in reference glede ekonomske nekonkurenčnosti jedrske industrije."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Za nove jedrske projekte v zahodnih državah, ki bi jih začeli graditi danes, tudi za Jek 2, bi stroškovna cena elektrike po oceni hiše Lazard presegla 170 €/MWh. Maloprodajna cena, ki vključuje še omrežnino, maržo, davke in prispevke za porabnike, je višja še najmanj za 40 odstotkov."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Hkrati pa bi morali prišteti tudi stroške za geološko odlagališče jedrskih odpadkov (za Slovenijo več kot pet milijard evrov), ki pa v ceni elektrike niso nikoli upoštevani."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Povprečni celotni stroški kapitala, ki so predstavljeni zgoraj, obsegajo zgolj 60 do 70 odstotkov skupnih stroškov projekta."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Med razlogi za to stanje so tudi astronomski stroški gradnje in varovanja teh odlagališč. Trenutno edino odlagališče na svetu, ki bo kmalu zgrajeno, je Onkalo na Finskem, skupni stroški pa presegajo pet milijard evrov. Po ocenah bo švicarsko skladišče radioaktivnih odpadkov stalo 21 milijard evrov."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"… edina industrija izvzeta iz obveze finančnega zavarovanja za jedrsko škodo (razen skromnih nadomestil), saj se ogromna škoda po nesrečah velikega obsega socializira in pokrije iz denarja davkoplačevalcev.
Škoda po jedrski nesreči v Fukušimi leta 2011 na Japonskem je že do danes presegla 223 milijard dolarjev, škoda izliva več kot enega milijona kubičnih metrov radioaktivne vode v morje pa še ni ocenjena.
Če bi tudi jedrska industrija plačevala vsaj minimalne zavarovalne premije za 1 kritje škode, tako kot ostala industrija, bi po strokovnih analizah ta ukrep zahteval nekajkratno povečanje stroškovne cene elektrike in njeno absolutno nekonkurenčnost.
Privilegiji jedrski industriji dovoljujejo, da v sedemdesetih letih od prve jedrske elektrarne do danes še ni zgradila niti enega geološkega odlagališča za visokoradioaktivne jedrske odpadke in da se ti brezkompromisno odlagajo kar na dvorišča jedrskih elektrarn.
Hkrati pa jedrska industrija skupaj z vladami teh držav neodgovorno prelaga gradnjo geoloških odlagališč …"[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Civilna jedrska industrija je moralno sporna in nepotrebna, saj obstaja le za prikrivanje slabe vesti obstoja vojaške jedrske industrije. »Brez civilne jedrske industrije ni vojaške in brez vojaške jedrske industrije." [/i](Vir: 106)
 

[i]"… jedrska energija oziroma industrija zagotovo ni trajnostna ali zelena, saj v celoti prelaga breme in ogromne stroške odlaganja smrtonosnih visokoradioaktivnih jedrskih odpadkov na prihodnje generacije za obdobje več deset tisoč let, kar je neetično in v nasprotju z ustavo."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Jedrska industrija ne prispeva k reševanju podnebne krize, še manj k pravočasnemu razogljičenju fosilne energije najkasneje do leta 2035 za dosego podnebnega cilja 1,5 stopinje Celzija pariškega sporazuma."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Gradnja novih jedrskih elektrarn po svetu ne temelji na ekonomskih parametrih in zakonitostih prostega trga kapitalizma, temveč na »državnih jaslih« in zgolj na geopolitično-političnih ter vojaškostrateško-prestižnih kriterijih."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Celotni stroški projekta za veliko Jek 2 bi presegli 20 milijard evrov, cena elektrike pa bi bila najmanj trikrat višja kot iz velikih elektrarn OVE. Jedrska (fisijska) industrija je visoko tvegana, nevarna, prehodna, zastarela in preživela tehnologija prejšnjega stoletja; je neekonomična, nekonkurenčna in nefleksibilna. Jedrska industrija ne odgovarja na izzive sodobnega pametnega omrežja …"[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Naj omenim, da je povprečna cena jedrskih elektrarn, priključenih v omrežje v zadnjih petih letih v zahodnih državah, kamor prištevamo EU, ZDA, Korejo in UAE, še za 13 odstotkov nižja od cene finske elektrarne, privzete za izračune v tem članku."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Z Jekom 2, slovensko polovico elektrike iz obstoječe jedrske elektrarne in z obstoječimi hidroelektrarnami bi v tem trenutku več kot pokrili vse potrebe po električni energiji v Sloveniji, na letni ravni bi nam celo ostalo okoli 10 odstotkov presežka elektrike."[/i] (Vir: 106)
 

Aleksander Mervar:[i] "Rezerva so sicer lahko plinske elektrarne ali baterije. Baterije se prehitro izpraznijo. Torej se moramo vprašati, kdo bo plačal gradnjo hladne rezerve. Plačal bo-končni porabnik električne energije prek omrežnine."[/i] (Vir: 106)
 

Aleksander Mervar: [i]"Te plinske elektrarne večino časa ne bi delovale. Uporabili bi jih lahko kot sistemsko rezervo v primeru, če se odločimo za 1100-megavatni blok Jeka 2, ravno tako bi jih lahko za proizvodnjo iz zelenega vodika."[/i] (Vir: 106)