Kosti, sklepi

[Vse]

"Ko se sklep giblje, razteza in krči med obremenjevanjem, hrustanec podobno kot goba vpija sinovialno tekočino, iz katere pridobiva hranilne snovi ter hkrati, prav tako kot goba, med stiskanjem tudi odplavlja odpadne snovi in se tako hrani dobesedno z vsakim korakom.
Lubricin v sinovialni tekočini pri tem pomaga ,zakrpati` hrustanec in lajša oz.,podmaže' gibanje." (Vir: 104)
 

[Vse]

Škodijo lahko tudi dolgotrajne statične (tudi dinamične) čezmerne obremenitve, pa tudi imobilizacija lahko povzroči mehčanje in tanjšanje hrustanca. (Vir: 104)
 

[Vse]

Priporočajo zmerno telesno dejavnost, predvsem kolesarjenje z visoko nastavljenim sedežem, plavanje, pa tudi zmeren tek, ki lahko prispevajo k povečanju debeline hrustanca. (Vir: 104)
 

[Vse]

"Hrustanec sestavlja do 80 % vode, te je z leti vedno manj, poleg tega pa skozi življenje pridelamo tudi več poškodb, kar lahko zaradi slabše absorpcije ovira prehrano hrustanca ter povzroča zatekanje itd.
Dodajmo k temu še prekomerno težo, pretirano nepravilno telesno dejavnost, premalo počitka in podobno - in poškodbe so hitro tu." (Vir: 104)
 

[Vse]

"Poleg običajne obrabe zaradi staranja so poškodbe lahko posledica nenadnega šoka, udarca in poškodb pri športu (tako zaradi enkratnega močnega udarca kot zaradi ponavljajočih se pretiranih udarcev."
Ravno šport je zaslužen za največ poškodb sklepnega hrustanca. (Vir: 104)
 

[Vse]

"Kosti začnejo izgubljati gostoto, kar v blažji obliki privede do osteopenije, v težji pa do osteoporoze, zaradi česar postajajo kosti vedno bolj lomljive in krhke. Osteoporoza je pogostejša pri ženskah med menopavzo in po njej zaradi pomanjkanja hormona estrogena.
Zaradi staranja pride tudi do tanjšanja medvretenčnih ploščic in posledično do dejanskega znižanja telesne višine - raziskave kažejo, da naj bi po 40. letu izgubili približno 1 centimeter vsako desetletje življenja.
Stanjša se tudi sklepni hrustanec, kar lahko privede do osteoartroze, tudi poškodbe hrustanca na splošno so pogostejše s starostjo.
Svojo moč in maso izgubljajo tudi mišice. Čeprav naj bi odrasel človek izgubil (le) med 10 in 15 odstotki mišic, naj bi po 60. letu izgubljali kar 3 odstotke moči na leto. ..." (Vir: 23) 

 

[Vse]

V grobem velja, da ima približno vsak deseti prebivalec osteoartritis, vsak stoti protin oziroma putiko in vsak dvestoti revmatoidni artritis. (Vir: 23)
 

[Vse]

(Vir: 23)
"Revmatoidni artritis je bolezen, ki prizadene že mlade,
protin se po navadi začne v srednjem starostnem obdobju,
pogostost osteoartritisa pa raste z leti (kar je razumljivo, saj gre za »bolezen staranja«)."

[Vse]

"V ZDA (podatek njihovega centra za nadzor bolezni, CDC) ima v starostni skupini 45-65 let diagnozo osteoartritisa vsak tretji, v skupini nad 65 let pa vsak drugi prebivalec." (Vir: 23)
 

[Vse]

"Zoper revmatične bolezni sklepov lahko v smislu njihovega preprečevanja sami storimo razmeroma malo.
V primeru napredujočih revmatičnih bolezni je ključnega pomena ustrezno zdravljenje z zdravili.
Povsem drugače je pri degenerativnih spremembah (osteoartritisu), kjer je uspeh v največji meri odvisen od nas samih." (Vir: 23)
 

[Vse]

"Pri revmatoidnem artritisu je poglavitna razlika v tem, da zjutraj traja več ur, preden sklepe razgibamo do te mere, da manj bolijo." (Vir: 23)
 

[Vse]

"Dejstvo je, da sklepi propadajo v mirovanju, gibanje pa je zanje - dobesedno - življenje:
Zato se gibajmo čim več.
Vsaj uro hoje na dan, še raje pa dve, bo zadostilo potrebam tako sklepov kot srčno-žilnega sistema." (Vir: 23)
 

[Vse]

"Če bolečina ni prehuda, najprej poskusimo sklep razgibati; res je, da razgibavanje bolečega sklepa bolečino pogosto prehodno poslabša, vendar se običajno hitro izboljša. Škode s tem ne bomo naredili." (Vir: 23)
 

[Vse]

"Če je bolečini pridružena tudi oteklina, pogosto pomaga hlajenje z ledom (kriomasaža). Vendar previdno: ledu nikoli ne damo neposredno na kožo in ne hladimo dalj kot pet minut naenkrat, lahko pa postopek ponavljamo.
Da ne pretiravamo, sproti preverimo tako, da se s prstom rahlo dotaknemo kože na mestu, ki ga hladimo. Če dotika ne čutimo več, je treba s hlajenjem prenehati." (Vir: 23)
 

[Vse]

Če boli toliko, da je zares moteče in drugi ukrepi ne pomagajo, je čas za kakšno protibolečinsko zdravilo.
"Najprej velja poskusiti denimo z dvema tabletama 500 mg paracetamola." (Vir: 23)
 

[Vse]

"Sklepna bolečina je ena najpogostejših bolezenskih težav.
Otekanje in bolečino v sklepu - brez predhodne poškodbe - imenujemo artritis.
Vzroki so različni; daleč največ je osteoartritisa, to je degenerativnih sprememb sklepov.
Med revmatičnimi boleznimi prednjači revmatoidni artritis, precej redkejša oblika je ankilozirajoči spondilitis." (Vir: 23)
 

[Vse]

"Poliartritis, artroza, petni trn, putika - vse to se pri navadnih ljudeh imenuje „odlaganje soli". In pravzaprav so vse te boleče težave s sklepi posledica presnovnih motenj, ki zahtevajo brezpogojno spoštovanje diete, ki temelji na strogi omejitvi soli in purinov. Pri takšnih boleznih ne smete uporabljati močnih juh, drobovine, kislice, solate, stročnic." (Vir: 36)
 

[Vse]

Kolagen
"Kolagen je strukturna beljakovina, katere ime izhaja iz grške besede »kčilla«, ki pomeni lepiti, in pripone »gen«, ki pomeni ustvariti. To ime je dobil, ker so iz živalskih kož in iz drugih s kolagenom bogatih tkiv včasih izdelovali lepilo.
Sodi med najbolj zastopane beljakovine v človeškem telesu, saj predstavlja 30 % vseh beljakovin." (Vir: 33)
 

[Vse]

Kolagen
"Kolagen tvori naše telo samo, vendar se njegova tvorba okoli 20. leta starosti upočasni (po 25. letu od 1 do 1,7 % na leto), po 35. letu pa precej zmanjša.
Pri ženskah pa se naravna sinteza kolagena zmanjša po obdobju menopavze." (Vir: 33)
 

[Vse]

Kolagen
"Da smo že vstopili v leta, ko se tvori manj kolagena, lahko opazimo predvsem na koži, ki zaradi slabše kakovosti in manjše prisotnosti kolagena postane manj čvrsta ter prožna tako na obrazu kot na telesu. Pojavljati se pričnejo gube in celulit, nohti postanejo krhki in lomljivi, lasje izpadajo in so tanjši." (Vir: 33)
 

[Vse]

Kolagen
"V človeškem telesu najdemo največ kolagena tipa I, ki predstavlja 80-85 % vsega kolagena in se nahaja večinoma v koži, kosteh, zobeh, vezivu, kitah in notranjih organih.
Največ kolagena tipa II se nahaja v hrustancih, medvretenčnih ploščicah in očeh, kolagena tipa III v koži, mišicah in stenah krvnih žil, kolagena tipa IV v bazalni lamini, kolagena tipa V pa v placenti, očeh, laseh, pljučih in na celičnih površinah. Ključno vlogo pri nastajanju kolagena ima vitamin C. Ker vitamina C ne sintetiziramo sami, moramo poskrbeti, da ga vnesemo s hrano." (Vir: 33)
 

[Vse]

Kolagen
"Živila z visoko vsebnostjo beljakovin pripomorejo k nastajanju kolagena v telesu, ker so bogata z aminokislinami, ki tvorijo kolagen.
Med živila, ki vsebujejo kolagen, sodijo perutnina, ribe, svinjina, rdeče meso, mlečni izdelki in jajca ter kosti in koža živali." (Vir: 33)
 

[Vse]

Kolagen
"Rastline ne proizvajajo kolagena, so pa pomembne v procesu nastajanja.
Gre za živila, bogata z antioksidanti, ki jih dobimo predvsem v sadju in zelenjavi.
Ker je za tvorbo kolagena ključen vitamin C, je priporočljivo uživati več sadja in zelenjave." (Vir: 33)
 

[Vse]

Kolagen
"Na količino kolagena v telesu vpliva zdrava, uravnotežena prehrana in zdrave življenjske navade, kot so prehrana, spanje, telesna
aktivnost." (Vir: 33)
 

[Vse]

Kolagen
"Povečan razpad kolagena pa povzročajo:
- živila, bogata s sladkorji
- pretirano izpostavljanje sončnim žarkom
- kajenje in uživanje alkohola
- pomanjkanje spanja
- prevelika količina stresnih hormonov
- nezadosten vnos vitamina C in drugih antioksidantov
- avtoimunske bolezni"(Vir: 33)