Verstva - Filozofija

[Vse]

"Zanimivo, kajne, kako to, da Cerkev dopušča prekinitev zdravljenja takrat, ko človek ne živi več človeka vrednega življenja, aktivne evtanazije pa ne?" (Vir: 54)
1. Vsaj podobno naj bi ravnala tudi zdravniška etika.
2. Vsekakor ni (čisto) enako. 

[Vse]

Po nekaterih izračunih in predvidevanjih naj bi na leto »lahko smrt« izbralo približno 30 ljudi, kar je v resnici zelo malo, saj na leto v Sloveniji umre nekaj več kot 22 tisoč ljudi. Zakon je podprlo 5513 volivcev in volivk, ena izmed prvih podpisanih pa je predsednica Društva Srebrna nit Anita Caruso. Zdaj ga čaka parlamentarni postopek. (Vir: 54)
1. Številke so zavajajoče, npr.: zakon podpre dobrih 5 tisoč. To ni nič (brez zamere vam, tistim 5000).
Imamo poslance, oni bodo (naše) merilo.
Imamo možnost referenduma (ki naj bi potrdil zakon). 

[Vse]

Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci je zatrdila:
"Prinesel naj bi »nevarnost, da se bo s sprejemom zakona radikalno spremenila kultura vrednotenja človeškega življenja«. Prinesel naj bi tudi »pritisk k predčasnemu končanju življenja, saj bi ostareli, bolni in ranljivi lahko začeli čutiti možnost ali celo dolžnost, naj sami končajo svoje življenje in s tem 'razbremenijo' svoje bližnje in vse, ki skrbijo zanje v času ranljivosti«." (Vir: 54)
1. Zakon to "dilemo" prepoveduje.
2. Torej ...: ali nima komisija kakšnega "boljšega", boljših razlogov?
3. Drži pa tudi, da kdor hoče, zmore (uspešno, in nekaznovano) kršiti (ta-k) zakon. 

[Vse]

"Skoraj sto slovenskih nevrologov, večina, a ne vsi, pravi, da Slovenija še ni pripravljena na takšen zakon. »Želimo si, da bi bila naša omejena sredstva in napori najprej porabljeni za učinkovito organizacijo paliativne oskrbe.«" (Vir: 54)
1. Oprostite, če naj se čaka na učinkovito organizacijo paliativne oskrbe - hmm, ne bomo je dočakali ...
Zato prosim: ne s tako demagogijo. 

[Vse]

Eden od avtorjev zakona je Dušan Keber, zdravnik, ki je bil nekoč minister za zdravje. Nekdaj je nasprotoval evtanaziji.
Keber je tudi zaradi zdravniške prakse in osebnih izkušenj postal zagovornik evtanazije. (Vir: 54)
1. Dokler si v "sistemu", hočeš - nočeš - moraš tuliti v isti rog. 

[Vse]

Hkrati kodeks zdravniške etike Zdravniške zbornice Slovenije v 29. členu določa, da »zdravnik zavrača evtanazijo in pomoč pri samomoru«. (Vir: 54)
1. Kako je torej s prej omenjenimi zdravniki, ki kršijo kodeks?
2. Če se krši kodeks na tem področju - kako je (potem) na drugih področjih?
Enostavno povzeto: kako je z zaupanjem v zdravnike, zdravljenje, ... 

[Vse]

"Predsmrtnih muk pa ne odpravi niti najboljša paliativna oskrba.
Dilema med enim in drugim je lažna, izkušnje namreč kažejo, da se je po uvedbi evtanazije v nekaterih državah izboljšala tudi paliativna oskrba." (Vir: 54)
1. Kristjan bi se vprašal: je potrebno podpreti (manjše) zlo za dosego paliativno dobrega napredka? 

[Vse]

"In še nekaj, paliativna sedacija, uporaba zdravil, ki povzročijo in ohranjajo stanje zmanjšane zavesti bolnika, ki je blizu smrti, zato, da bi se olajšalo njegovo trpljenje, pogosto, ne pa vedno in hitro, privede do smrti. »Razlika je zelo majhna, morda neobstoječa: pri predlaganem zakonu je smrt hotena in vnaprej znana posledica, paliativna sedacija pa dopušča, da zdravnik smrt kot posledico odmisli in jo doživi kot stranski učinek. Gre za etično hipokrizijo,« je v Objektivu še zapisal Keber." (Vir: 54)
1. Ali je torej to "kompromis": naj se (v tistih primerih) "spodbuja" (oz. dopušča - razlaganje oz. uporaba izrazoslovja ne bi oviralo pri dejanju) paliativna sedacija. 

[Vse]

Moralni teolog Gabriel Kavčič (ki danes opravlja funkcijo tiskovnega predstavnika Slovenske škofovske konference, tudi doktor moralke): "To je normalno in človeško ... Evtanazija in asistiran samomor se skušata predstaviti kot dve bližnjici k večji človečnosti. Kristjani pa menimo, da sta to dva načina, kako se človek razčloveči." (Vir: 54)
1. Zakaj takšna skromnost "utemeljevanja" "proti" - od človeka, ki je doktor (in profesor) moralke? 

[Vse]

Filozof Hribar pravi, da sta »svetost življenja in človekovo dostojanstvo filozofska pojma, ... (Vir: 54)
1. Ampak: Na ta dva pojma se namreč sklicuje Cerkev, katoliška moralka ... 

[Vse]

"Zapišimo preprosteje: evtanazija omogoča neozdravljivo bolnim, da lahko izberejo način slovesa,
katoličani so prepričani o nasprotnem, evtanazija za pacienta po katoliškem nauku ni priznanje svobode, pač pa njeno nepriznanje." (Vir: 54)
1. Takšno izjavo (oz. katoliško stališče) "navaden" človek (pre)težko razume.
2. Ok, Cerkev tu lahko da zahteva slepo pokorščino (in z ustrahovanjem s peklom) - ampak "to ni to". 

[Vse]

Filozof Friderik Klampfer: Ideja o tem, da je človeško življenje sveto in nedotakljivo, da je vrhovna vrednota, to je sprto z realnostjo in tudi s filozofskimi teorijami in običajno moralo. (Vir: 54)
1. Teologi so v svoji osnovi (tudi) filozofi. Kaj torej pravijo (odgovarjajo) teologi? 

[Vse]

Hans Kung (teolog)
"Z leti je dojemanje katoliškega nauka bistveno spremenil. Ker je podvomil o dogmi o papeški nezmotljivosti, ni smel več predavati katoliške teologije, a duhovnik je ostal do konca življenja. Javno je kritiziral celibat, v cerkev je želel povabiti ženske, politiko Vatikana pa je primerjal s totalitarizmom Sovjetske zveze.
Odločno je podpiral tudi pravico do dostojanstvene smrti, do evtanazije.
Navsezadnje so se razmere v 21. stoletju spremenile. Pred 100 leti je bila povprečna pričakovana življenjska doba 45 let in večina ljudi je umrla zgodaj. Zdaj sem star 85 let, vendar je to umetno podaljšanje mojega življenja - zahvaljujoč tistim desetim tabletam, ki jih vzamem na dan, ter napredku na področju higiene in medicine.«
Kot kristjan in teolog je bil prepričan, da naj bi Bog ljudem dal svobodo, kako živeti, in tako naj bi jim prepustil tudi odgovornost za zavestno odločitev o načinu in času smrti.
Bog naj torej ne bi bil strašni despot, ki bi človeka rad čim dlje videl v peklu bolečin, nasprotno, možnost evtanazije naj bi bila njegova poslednja življenjska pomoč." (Vir: 54)
1. (Cerkev bi rekla:) Povsod so črne ovce.
2. Ampak (spoštovana Cerkev): Kaj lahko enakovredno razumskega pa zmorete reči na njegove izjave?
3. Zakaj nek proti-teolog zmore biti (jedrnat in) jasen, množica teologov pa "molči"? 

[Vse]

Bi se lahko brez slabe vesti zlagal? 

Brez slabe vesti se ne bi.
Laž je sama po sebi negativna.
Čeprav bi dala laži v različne kategorije:
- da nekoga ne prizadeneš;
Ne vem, zakaj bi imel za to slabo vest. Tu gre za nekaj nepomembnega.
- da nekaj prikriješ;
- manipuliraš z drugimi.
Verjetno tisti, ki manipulira, se mu nič narobe ne zdi, da ima slabo vest. 

[Vse]

Le ena resnica?
Veliko pravilnih, resničnih pogledov, utemeljenih - torej je več resnic? Ali le več pogledov (iz zornih kotov), besednih (vsebinskih) izrazov (npr. že različne barve iste stvari), različne sodbe …? 

[Vse]

"Pravice in svoboščine imamo ljudje zato, da bi z njimi izpolnjevali etične in družbene dolžnosti." (Vir: 60)
1. (Poenostavljena) trditev: Pravice so (le) posledica dolžnosti.
2. Glede na 1., bi anarhist izjavil: "(Torej) nočem (takih) pravic."
3. So (absolutne) pravice (ki ne pomenijo, predpostavljajo, niso vezane na dolžnost-i)? 

[Vse]

"Pa še ena stvar je zanimiva pri našem doživljanju pravičnosti: bistveno ga določa, ali so nam njene odločitve v prid ali škodo, na kar se resnična pravičnost seveda ne ozira, je brezsrčna in neusmiljena." (Vir: 61)
1. "Zanimivo", v pravu naj bi ne bilo (v osnovi oz. "na koncu", in vmes) sojenje po načelu pravičnosti - ampak po zakonu oz. zakonih. 

[Vse]

"To kaže na priznanje, da so nekatere človekove pravice bolj temeljne, bistvene in bolj univerzalne kakor druge. ...
Skratka, kljub privlačnosti in pomembnosti ostaja zamisel o človekovih pravicah vznemirljivo nejasna, če ne celo neskladna." (Vir: 78)
1. Zato sodišča sodijo ne po pravici, temveč po zakonih.
Pa še tu je ogromno drobnega tiska. 

[Vse]

"Toda ali so človekove pravice res univerzalne?
V kolikšni meri so "relativne" glede na lokalno kulturo, zgodovino ter družbene in politične razmere?"
Deklaracije o človekovih pravicah (lahko da) spregledujejo lokalne razlike. (Vir: 78)
1. Predvsem se lahko ugotavlja, sklepa: vrednota pravice ni velikanska, kaj šele absolutnega značaja.
2. Recimo pripisati Absolutno dobremu, da je (tudi) (polno) pravičen, je (lahko) krivično, napačno, nespoštljivo. 

[Vse]

Oglaševalska etika
Dr. A. Teršek: "Nemara človek ob tem takoj pomisli na to, da današnje reklame večkrat odstopajo od oglaševalke etike, ki jo določajo kodeksi za oglaševalce.
Tudi izrazito.
In da se le redko primeri, da se iz razlogov, ki jih ti kodeksi določajo, neka reklam prepove, izvzame iz javnega objavljanja.
Ampak to je drug problem ..." (Vir: 60)
1. Kaj (tudi o kom) pove (očitno) dejstvo, da tudi (ustavni, prof., dr. ...) pravnik ne (z)more (skoraj - razen zapisa) nič na to, kar pripominja?!
2. (Torej) o(b)stajajo praktične tematike (npr. vsaj seminarskih) že (tudi) za študente prava.
3. (Vsaj) misli (da misli). ("Ampak to je drug problem ...") 

[Vse]

Mislim, torej sem: "dandanašnji primer-ek"
Dr. A. Teršek: "Je težava, če ne mislijo? Če ne znajo, si ne upajo, niso k temu spodbujeni ...? Zagotovo. To je težava. Njihova. Nanje prenesena.
Niso pa zanjo odgovorni. Še manj so krivi. ..." (Vir: 60)
1. Upoštevajmo (tudi) - čeprav imamo (ne) nazadnje urednika, založnika ... - da je gospod doktor "nekega" področja: "je ustavnik, pravni filozof in publicist. Kot misleči človek ..." (ne se smejati, ker sem pustil stipkati tudi zadnji začetek naslednjega stavka), praktično javno čislan intelektualec.
Sobesedilo (daleč naprej): "Študent mi je razlagal svoje psihološko stanje, v katerem se zaveda, da je pameten in vendar neuspešen, pri čemer se zaveda, da mu manjka vztrajnosti in veselja. ..." (Vir: 60)
2. Iz konteksta naj bi bilo razvidno, da piše oz. odgovarja na vprašanje (potencialno) falirane osebe, vpisane na določeno fakulteto.
Znan problem, teh je ogromno preveč, čeprav se sklicuje na ednino (posameznika), vprašuje pa v množini ("papir" oz. stiskana knjiga "vse prenese").
3. Zgrešeno (in načeloma nepotrebno, itd.) je že (lahko) postavljanje tudi takšnega (tovrstnega) vprašanja.
4. Zgrešen (brezpredmeten, itd. ...) je tudi odgovor o odgovor-nosti.
Neposredno.
(Takole: na kratko oz. s čim manj besedami in celo postane samostojen odstavek, je slog zapisovanja citiranega. Prav; zanimivo, po svoje.
P.S.: On bi verjetno prej uporabil - vsaj - piki, namesto podpičja in vejice. "Drugič" naj se naredi (nov) odstavek.
5. In če že: Kaj pa objektivna odgovornost? Tudi profesorja, ki to "dopušča"?
6. Npr. njegov sokolega Descartes mu že predhodno odgovarja: "Cogito, ergo sum."
7. Prof., dr. ... torej zanika (tu v besedilu bi "morali" biti še negativni pridevniki pred sledečim samostalnikom) študentovo "tezo" o misliti. "Končno". Pravilno.
8. A kaj ko sledi (dokončno) modrovanje (polomija): "Domišljam si."
Bi vsaj po-skušal "do-misliti."
9. Gornje vsebine sobesedila (o študentu) ne nameravam komentirati; iz več razlogov. 

[Vse]

Kako narediti, prikazati filozofijo na dovolj ali vsaj (veliko) bolj dostopen, (preprost) način -
kajti večini verjetno pomeni to "ljubezen do modrosti" zafilozofirano samo po sebi ("per se").
Torej, kako naj izpade (kot smiselna, "uporabna", zanimiva ...) filozofija za telebane? 

[Vse]

Morda kot npr. "dolgočasna umetnostna zgodovina le zmore preko tudi posameznih primerov pokazati zanimivosti, bi lahko bil pristop tega "v enem odstavku" ali prikazati Aristotelovo etiko; ali Descartesovo utemeljitev, da sem, ker dvomim; ali pa, kaj je lepo(ta) po Kantu ... 

[Vse]

... tako se lotevam povzemanja praktično-teoretskih tem, ki jih ponuja neki L. K. (v temah posebej).
Vam pa tu ostaja konstruktivno (modro, kar naj bi pomenilo dovolj enostavno - tako, da najprej razpravljavec sam dovolj dobro razume) razpredati. 

[Vse]

"SŠK podpira cepljenje proti covidu-19, vendar katoličanom odsvetuje cepljenje s cepivom AstraZenece. Zakaj? Ker je, kot so prepričani, izdelano na etično sporen način. ... (op.: v procesu raziskovanja in proizvodnje so uporabili celična tkiva splavljenih zarodkov).
Nato pa udarne informacije za pokoritev SŠK: ... komu ljudje najbolj zaupajo. In med najmanj zaupanja vrednimi ustanovami je seveda Cerkev. - Prva klofuta, ki ji sledi takoj nato druga: ... sta 202 pripadnika cerkve zlorabljala 314 mladoletnih žrtev. In radio Slovenija je isti dan še sporočil, da tudi v Sloveniji obravnavajo nov primer pedofilije nekega župnika.
Naslednji dan: SŠK je potem, ko je katoličanom odsvetovala cepljenje ... danes sporočila, da se lahko verniki cepijo s katerimkoli cepivom, saj je količina cepiv omejena." (Vir: 62)
1. Je dovolj da odsvetuje? Je dovolj, npr., da le odsvetuje splav - ne, tam te izobči; naj bi šel v pekel ... (še dobro, da je končna instanca Bog).
2. Količina omejena: tudi npr. količina grehov (takih, drugačnih ...) je bila, je in bo - omejena. Torej, itak ...