Forum VSE

[i]"Sklepna bolečina je ena najpogostejših bolezenskih težav.
Otekanje in bolečino v sklepu - brez predhodne poškodbe - imenujemo artritis.
Vzroki so različni; daleč največ je osteoartritisa, to je degenerativnih sprememb sklepov.
Med revmatičnimi boleznimi prednjači revmatoidni artritis, precej redkejša oblika je ankilozirajoči spondilitis."[/i] (Vir: 23)
 

[i]Če boli toliko, da je zares moteče in drugi ukrepi ne pomagajo, je čas za kakšno protibolečinsko zdravilo.
"Najprej velja poskusiti denimo z dvema tabletama 500 mg paracetamola."[/i] (Vir: 23)
 

[i]"Če je bolečini pridružena tudi oteklina, pogosto pomaga hlajenje z ledom (kriomasaža). Vendar previdno: ledu nikoli ne damo neposredno na kožo in ne hladimo dalj kot pet minut naenkrat, lahko pa postopek ponavljamo.
Da ne pretiravamo, sproti preverimo tako, da se s prstom rahlo dotaknemo kože na mestu, ki ga hladimo. Če dotika ne čutimo več, je treba s hlajenjem prenehati."[/i] (Vir: 23)
 

[i]"Če bolečina ni prehuda, najprej poskusimo sklep razgibati; res je, da razgibavanje bolečega sklepa bolečino pogosto prehodno poslabša, vendar se običajno hitro izboljša. Škode s tem ne bomo naredili."[/i] (Vir: 23)
 

[i]"Dejstvo je, da sklepi propadajo v mirovanju, gibanje pa je zanje - dobesedno - življenje:
Zato se gibajmo čim več.
Vsaj uro hoje na dan, še raje pa dve, bo zadostilo potrebam tako sklepov kot srčno-žilnega sistema."[/i] (Vir: 23)
 

[i]"Pri revmatoidnem artritisu je poglavitna razlika v tem, da zjutraj traja več ur, preden sklepe razgibamo do te mere, da manj bolijo."[/i] (Vir: 23)
 

[i]"Zoper revmatične bolezni sklepov lahko v smislu njihovega preprečevanja sami storimo razmeroma malo.
V primeru napredujočih revmatičnih bolezni je ključnega pomena ustrezno zdravljenje z zdravili.
Povsem drugače je pri degenerativnih spremembah (osteoartritisu), kjer je uspeh v največji meri odvisen od nas samih."[/i] (Vir: 23)
 

[i]"V ZDA (podatek njihovega centra za nadzor bolezni, CDC) ima v starostni skupini 45-65 let diagnozo osteoartritisa vsak tretji, v skupini nad 65 let pa vsak drugi prebivalec." [/i](Vir: 23)
 

(Vir: 23)
[i]"Revmatoidni artritis je bolezen, ki prizadene že mlade,
protin se po navadi začne v srednjem starostnem obdobju,
pogostost osteoartritisa pa raste z leti (kar je razumljivo, saj gre za »bolezen staranja«)." [/i]

V grobem velja, da ima približno vsak deseti prebivalec osteoartritis, vsak stoti protin oziroma putiko in vsak dvestoti revmatoidni artritis. (Vir: 23)
 

[quote="Vse" post_id=10905 time=1717684893 user_id=58][i]"Kosti začnejo izgubljati gostoto, kar v blažji obliki privede do osteopenije, v težji pa do osteoporoze, zaradi česar postajajo kosti vedno bolj lomljive in krhke. Osteoporoza je pogostejša pri ženskah med menopavzo in po njej zaradi pomanjkanja hormona estrogena.
Zaradi staranja pride tudi do tanjšanja medvretenčnih ploščic in posledično do dejanskega znižanja telesne višine - raziskave kažejo, da naj bi po 40. letu izgubili približno 1 centimeter vsako desetletje življenja.
Stanjša se tudi sklepni hrustanec, kar lahko privede do osteoartroze, tudi poškodbe hrustanca na splošno so pogostejše s starostjo.
Svojo moč in maso izgubljajo tudi mišice. Čeprav naj bi odrasel človek izgubil (le) med 10 in 15 odstotki mišic, naj bi po 60. letu izgubljali kar 3 odstotke moči na leto. ..."[/i] (Vir: 23) [/quote]

 

[i]"Poleg običajne obrabe zaradi staranja so poškodbe lahko posledica nenadnega šoka, udarca in poškodb pri športu (tako zaradi enkratnega močnega udarca kot zaradi ponavljajočih se pretiranih udarcev."
Ravno šport je zaslužen za največ poškodb sklepnega hrustanca.[/i] (Vir: 104)
 

[i]"Hrustanec sestavlja do 80 % vode, te je z leti vedno manj, poleg tega pa skozi življenje pridelamo tudi več poškodb, kar lahko zaradi slabše absorpcije ovira prehrano hrustanca ter povzroča zatekanje itd.
Dodajmo k temu še prekomerno težo, pretirano nepravilno telesno dejavnost, premalo počitka in podobno - in poškodbe so hitro tu." [/i](Vir: 104)
 

[i]Priporočajo zmerno telesno dejavnost, predvsem kolesarjenje z visoko nastavljenim sedežem, plavanje, pa tudi zmeren tek, ki lahko prispevajo k povečanju debeline hrustanca.[/i] (Vir: 104)
 

[i]Škodijo lahko tudi dolgotrajne statične (tudi dinamične) čezmerne obremenitve, pa tudi imobilizacija lahko povzroči mehčanje in tanjšanje hrustanca.[/i] (Vir: 104)
 

[i]"Ko se sklep giblje, razteza in krči med obremenjevanjem, hrustanec podobno kot goba vpija sinovialno tekočino, iz katere pridobiva hranilne snovi ter hkrati, prav tako kot goba, med stiskanjem tudi odplavlja odpadne snovi in se tako hrani dobesedno z vsakim korakom.
Lubricin v sinovialni tekočini pri tem pomaga ,zakrpati` hrustanec in lajša oz.,podmaže' gibanje.[/i]" (Vir: 104)
 

[i]"Najdemo ga po celem telesu, praktično skoraj kjer koli, kjer se stikata dve kosti, poleg pregovorno znanih sklepov se hrustanec nahaja tudi v hrbtenici, v nosu in ušesih ter celo v sapniku."[/i] (Vir: 104)
 

[i]"Hrustanec torej ščiti naše kosti in sklepe, ki jih podmaže kot neke vrste lubrikant in ublaži udarce (podobno kot amortizerji pri kolesu, če želite), poleg tega pa zmanjšuje trenje v sklepih. Prav tako pomaga ohranjati naše sklepe med gibanjem v pravilnem položaju in nasploh podpira strukture v našem telesu."[/i] (Vir: 104)
 

[i]"Drži pa tudi, da hrustanec dobiva potrebne snovi iz sinovialne tekočine, ki pa v sklepe prehaja - z gibanjem." [/i](Vir: 104)
 

[i]"Ko se kost zlomi, kri napolni prostor okoli zloma (zato nastane oteklina).
Po nekaj dneh krvni strdek nadomesti hrustančno tkivo in spoji oba konca kosti.
Po mesecu dni se začne hrustanec nadomeščati z gobasto kostnino, nato pa začne nastajati trdna, kompaktna kost.
Po približno enem letu je celjenje končano."[/i] (Vir: 33)
 

[i]Kolagen daje kostem prožnost, soli pa trdnost. [/i](Vir: 33)
 

[i]"Naše kosti predstavljajo zgolj 15 % telesne teže."[/i] (Vir: 33)
 

[i]"Medicina za čim manj obrabe in poškodb priporoča naslednje:
- poklic: če delate v poklicu, kjer veliko klečite, čepite ali dvigujete težke predmete, poskrbite za mehko podlago in nosite kolensko opornico;
- šport: redna zmerna vadba je zelo priporočljiva, saj ojača sklepe in vezi. Priporočljive so tudi raztezne vaje, ki pomagajo k večji gibljivosti in elastičnosti sklepov. Večji nevarnosti za artrozo pa se izpostavljate pri tenisu, teku in nogometu;
- telesna teža: že nekaj kilogramov manj lahko močno razbremeni kolena in druge sklepe; če že imate artrozo, pa omili bolečine;
- alternativne terapije: artritični bolniki imajo dobre izkušnje tudi z alternativnimi pomagali, kot so akupunktura in kreme s kapsaicinom;
- fizioterapija: fizioterapevt vas bo naučil, kako ojačati mišice in povečati fleksibilnost kolenskega sklepa. Delovni terapevt pa vas lahko nauči, kako opravljati vsakodnevna opravila na način, da vas bodo kolena manj bolela;
- opornice: kot preventivo ali za zmanjšanje bolečin lahko uporabljate tudi kolenske opornice."[/i] (Vir: 11)
 

[i]"Bodimo prijazni do svojih kolen. Zamenjava kolenskega sklepa ali - uradno - vstavitev totalne kolenske endoproteze je ena najpogostejših operacij. Zanjo se zdravniki odločijo, ko ne učinkuje več nobeno drugo zdravljenje (npr. fizioterapija, blokade, manjši operativni posegi).
Najprimernejša starost za zamenjavo kolena je med 60 in 80 let, lahko pa ortoped oceni, da je potrebna že prej.
Ker se tudi kolenska proteza obrablja, se s tovrstno operacijo praviloma odlaša, dokler ni res nujna. A tudi ko vas bodo napotili nanjo, boste čakali vsaj leto dni, da pridete na vrsto."[/i] (Vir: 11)
 

[i]"Ko se zredimo, si ob vsem drugem pridelamo poškodbe kolenskega sklepa - propadanje hrustanca, lezije kostnega mozga, poškodbo meniskusa in vnetje sklepov.
Osteoartritis, splošno znan kot artritis 'obrabe in trganja, je najpogostejša vrsta artritisa, ki na splošno pomeni vnetje sklepov."[/i] (Vir: 11)